Ljubljana, 17. maj 2021 – Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) je ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe organizirala strokovni kolokvij na temo »Zaupanje v digitalizacijo«. Na dogodku so predavateljice in predavatelji opozorili na prezrte teme digitalne preobrazbe Slovenije kot so nadpovprečno visok delež prebivalk in prebivalcev z odklonilnim odnosom do digitalnih sprememb, digitalna izključenost ranljivih, šibkejših in starejših skupin prebivalstva ter nizka izvršna zmogljivost javnih politik na področju informacijske družbe. Mreža je zato pozvala odgovorna ministrstva Vlade RS k izvajanju ukrepov na področju e-vključenosti, digitalne pismenosti in ozaveščanja ljudi o vplivu digitalnih tehnologij na vsakdanje življenje.
Zaupanje v digitalizacijo
Nevladne organizacije so ob predstavitvi strokovnega kolokvija izpostavile Poročilo o produktivnosti UMAR, ki opozarja, da prebivalke in prebivalci Slovenije pozitivno vrednotijo vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo, ne pa tudi na kakovost življenja posameznikov in družbo. Med najnižjimi v EU je delež anketirancev, ki menijo, da imajo digitalne tehnologije pozitiven vpliv na njihovo kakovost življenja (61 %, EU: 67 %). Delež posameznikov, ki pozitivno vrednotijo vpliv tehnologij na družbo, pa je v Sloveniji (51 %, EU: 64 %) najnižji med vsemi državami EU.
Digitalna neenakost
Statistični urad RS (oktober 2020) ugotavlja, da je bil v starostni skupini 65–74-let delež rednih uporabnikov interneta v 1. četrtletju 2020 najmanjši (51 %). Delež takih, ki interneta do zdaj še niso uporabljali, pa največji (44 %). Slovenija na indeksu Digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2020 ostaja pod povprečjem EU pri osnovnih digitalnih spretnostih in znanjih. Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo zato poziva pristojna ministrstva Vlade RS k izvajanju ukrepov na področju e-vključenosti, digitalne pismenosti in ozaveščanja o vplivu digitalnih tehnologij na vsakdanje življenje.
Slovenija brez nacionalne strategije na področju digitalizacije
Nevladne organizacije so tudi opozorile na nizko izvršno zmogljivost javnih politik na področju informacijske družbe. Slovenija ni izvedla strateških ukrepov digitalnega opismenjevanja in e-vključenosti, prav tako zamuja s prenovo strategije Digitalna Slovenija. Posledica slednjega je nesistemska umestitev digitalne družbe v Načrtu za okrevanje in odpornost. Slovenija bo predsedujoča država Svetu Evropske unije brez ustrezne nacionalne strategije za digitalno preobrazbo in to kljub temu, da je Evropska unija med teme konference o prihodnosti Evrope uvrstila tehnologijo po meri ljudi in trajnostno digitalno družbo.
Prezrte teme in deležniki digitalizacije
Mreža NVO-VID je tudi kritična do nevključevanja nevladnih organizacij v strateške in vsebinske razprave na področju digitalizacije. V javnosti so zato zapostavljene in prezrte teme in deležniki, ki predstavljajo civilno družbeni pogled na digitalno preobrazbo in izpostavljajo socialne, etične, uporabniške vidike ter človekove pravice. V medijskem prostoru prevladujejo teme, ki se nanašajo na digitalizacijo gospodarstva, javne uprave in promocijo digitalnih tehnologij ter z njimi povezanih deležnikov s tržnim interesom, ki niso kredibilni zagovorniki človeških in družbenih vidikov digitalizacije. Rezultat tega sta neuravnotežena digitalna preobrazba Slovenije in nadpovprečno visok delež ljudi z odklonilnim odnosom do digitalnih sprememb.
Dodatne informacije
mag. Simon Delakorda, koordinator zagovorništva, Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo
E: mreza.nvo@informacijska-druzba.org M: 041 365 529.
Vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) si prizadeva za kakovostno življenje v informacijski družbi in za opolnomočenje ljudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Mreža povezuje 32 društev (zvez društev), zasebnih zavodov, ustanov in socialnih podjetij.
Povezane vsebine