Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo

V današnjem digitalnem svetu, kjer se večina interakcij in transakcij odvija prek svetovnega spleta, je varnost na spletu postala ključnega pomena. Protokol HTTPS (Hypertext Transfer Protocol Secure) igra ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti med komunikacijo med spletnim brskalnikom in spletnim strežnikom. Ta članek se osredotoča na pomen HTTPS pri zaščiti uporabnikov in njihovih podatkov na spletu.

Preberi več o

Razumevanje uredbe GDPR in njenega vpliva na varnost podatkov

V času, ko so osebni podatki postali dragoceno in ranljivo blago, je uvedba splošne uredbe o varstvu podatkov spremenila podobo varnosti podatkov in zasebnosti uporabnikov. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR- The General Data Protection Regulation) je zakonodaja, ki ureja varstvo osebnih podatkov državljanov EU ter EGP. Uredba je začela veljati 25. maja 2018 in prinaša pomembne spremembe na področju zbiranja, obdelave in shranjevanja osebnih podatkov (Stanciu, 23.8.2023). V tem prispevku se bomo osredotočili na ključne vidike uredbe GDPR in njene izjemne implikacije za varnost podatkov.

GDPR ima zanimivo, morda celo burno zgodovino. Izvajanje uredbe GDPR je pomenilo prelomnico za varstvo zasebnosti v naši sedanji, nekoliko novi digitalni dobi velikih količin podatkov. Evropski voditelji so uredbo GDPR sprva odobrili leta 2016, uporabljati pa se je začela 25. maja 2018, kar je državam članicam EU in podjetjem po vsem svetu omogočilo dve leti, da se nanjo pripravijo. Uredba je nadomestila direktivo EU o varstvu podatkov (DPD), ki je veljala od leta 1995. Seveda je bilo podatkovno okolje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja videti precej drugače kot leta 2016. Svetovni splet je bil še mlad in pametni telefoni še niso bili v žepih skoraj vseh potrošnikov. Direktivo o varstvu podatkov so države članice EU in EGP izvajale ločeno in se je med posameznimi jurisdikcijami precej razlikovala. V nasprotju s tem se besedilo uredbe GDPR uporablja neposredno in vpliva na vse države članice EU, njen jezik pa bolje odraža sodobne prakse zbiranja podatkov (Stanciu, 2.8.2023).

Osnovne informacije o uredbi GDPR

Glavni cilj GDPR je okrepiti pravice posameznikov glede njihovih osebnih podatkov in poenostaviti regulacijo za organizacije, ki se ukvarjajo s temi podatki. Ta uredba uveljavlja strožje zahteve za pridobitev soglasja, jasno obveščanje o namenu zbiranja podatkov ter pravico do pozabe. GDPR poudarja pravice posameznikov do nadzora nad lastnimi osebnimi podatki. To vključuje pravico do dostopa do podatkov, popravka netočnih informacij, omejitve obdelave ter pravico do pozabe. GDPR prav tako prinaša določene obveznosti za organizacije, in sicer so te sedaj odgovorne za ustrezno obdelavo in varovanje osebnih podatkov. To vključuje upravljanje podatkovnih tveganj, imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov (ang. Data Protection Officer, kratica DPO) ter pripravo dokumentacije o varstvu podatkov. Poleg tega pa GDPR uvaja znatne globe za kršitve, kar je spodbuda za organizacije, da skrbno upravljajo z osebnimi podatki(Intersoft Consulting, n.d.).

Z uredbo GDPR je bil vzpostavljen konsolidiran pravni okvir za varstvo podatkov v vseh državah članicah Evropske unije ter Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški, ki so del enotnega trga EGP. GDPR torej internetnim uporabnikom iz EU oz. EGP zagotavlja posebne pravice in nadzor nad tem, kdaj in kako se obdelujejo njihovi osebni podatki. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaščiteni z GDPR, imajo pravico:

do dostopa do podatkov, ki se zbirajo o njih, s kom se delijo in kako se uporabljajo
popraviti morebitne netočne informacije v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki
do izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznika, v določenih primerih
omejiti obdelavo osebnih podatkov v določenih okoliščinah
prejeti prenosno kopijo svojih podatkov, da jih lahko enostavno delijo z drugo stranjo in uporabljajo v drugih oblikah
ugovarjati obdelavi podatkov v določenih primerih.
odkloniti avtomatizirano obdelavo, kot je profiliranje
preklicati predhodno dano privolitev
vložiti pritožbo pri organu za varstvo podatkov (Stanciu, 23.8.2023).

Podrobnejša Analiza Vpliva GDPR na Varnost Podatkov

Uredba GDPR uvaja bistveno višje standarde varnosti podatkov. Organizacije so dolžne izvajati tehnične in organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno raven varnosti osebnih podatkov. To vključuje:

Kriptiranje podatkov: V skladu z GDPR je priporočljivo kriptirati osebne podatke, še posebej tiste, ki se prenašajo preko omrežij ali shranjujejo v oblaku (Intersoft Consulting, n.d.). Kriptiranje oz. šifriranje je tako proces pretvarjanja berljivega teksta (čistopisa) v neberljivi tekst (tajnopis), ki ga je zelo težko ali celo nemogoče razbrati brez ustreznega ključa. Dekripcija pa je proces pretvarjanja šifriranega teksta spet v berljivo obliko. V sodobnem elektronskem poslovanju se kriptografija uporablja tudi za ostale varnostne storitve (na primer zagotavljanje, da vsebina originalnega dokumenta ni bila spremenjena), ne le zagotovitev tajnosti podatkov (Halcom, n.d.).
Redni varnostni preizkusi in presoje tveganj: Organizacije morajo izvajati redne presoje tveganj in varnostne preizkuse, da bi identificirale morebitne ranljivosti in izboljšale svoje varnostne ukrepe (Intersoft Consulting, n.d.).

Poleg tega pa so pod GDPR organizacije dolžne prijaviti kršitve varnosti podatkov pristojnim organom za varstvo podatkov v 72 urah po njihovem odkritju. To povečuje transparentnost in omogoča hitro ukrepanje ob morebitni kršitvi. Organizacije, ki obdelujejo velike količine osebnih podatkov ali se ukvarjajo z občutljivimi podatki, so po GDPR dolžne imenovati informacijskega pooblaščenca (DPO). Ta oseba je odgovorna za nadzor nad skladnostjo z uredbo in svetovanje glede varstva podatkov. GDPR organizacijam tudi določa, da je treba osebne podatke hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili zbrani. Organizacije morajo določiti ustrezne roke hrambe in zagotoviti, da se podatki izbrišejo, ko ni več potrebe po njihovi obdelavi. Če organizacija uporablja zunanjega izvajalca za obdelavo osebnih podatkov, je potrebno skleniti sporazum o obdelavi podatkov. Ta sporazum določa odgovornosti izvajalca glede varnosti podatkov. Organizacije so dolžne zagotoviti, da so njihovi zaposleni ustrezno usposobljeni glede varstva podatkov. To vključuje izobraževanje o varnostnih praksah, prepoznavanju groženj in postopkih v primeru kršitev varnosti podatkov (Intersoft Consulting, n.d.)

Uvedba GDPR je pomenila ključni trenutek na področju varstva podatkov. Ta uredba ni le poudarila pomena varovanja podatkov uporabnikov, temveč je tudi spodbudila prizadevanja organizacij za izboljšanje njihovih okvirov kibernetske varnosti. Določbe GDPR zahtevajo temeljit pregled in nadgradnjo praks kibernetske varnosti ter s tem zmanjšanje tveganja morebitnih kršitev in ogrožanja podatkov (Bašić, 2023).

Zakone, kot je uredba GDPR, potrebujemo, ker imajo ljudje pravico vedeti in imeti nadzor nad tem, kateri podatki se o njih zbirajo in kako se nadalje uporabljajo ali komu se posredujejo. Osebni podatki so zelo dragoceni – podpirajo industrijo, vredno bilijon dolarjev. Danes številna podjetja del svojega dobička ustvarijo s prodajo osebnih podatkov oglaševalcem. Predpisi, kot je GDPR, ustvarjajo okvir zasebnosti za podjetja vseh velikosti z oblikovanjem pravil o tem, kaj lahko in česa ne smejo početi z našimi osebnimi podatki (Stanciu, 23.8.2023).

Pomembni primeri, v katere so bile vključene mednarodno priznane organizacije, so opozorili na velik vpliv kršitev varstva podatkov na ugled. Zasebnost uporabnikov in strank je neprecenljiva, kršitve, ki ogrozijo njihove podatke, pa lahko povzročijo nepopravljivo škodo zaupanju in ugledu. Nasprotno pa skladnost z uredbo GDPR spodbuja občutek zaupanja med uporabniki, ki svoje zasebne podatke prostovoljno delijo z organizacijami, ki spoštujejo standarde uredbe. To zaupanje spodbuja trajne in zveste odnose s strankami ter krepi verodostojnost organizacije kot zaupanja vrednega skrbnika občutljivih podatkov (Bašić, 2023).

Eden od najbolj prepričljivih dejavnikov, zaradi katerih morajo organizacije dati prednost skladnosti z uredbo GDPR, so morebitne finančne posledice neskladnosti. Uredba predvideva visoke globe, ki lahko dosežejo do 20 milijonov evrov ali 4 % letnega globalnega prihodka organizacije. Ta struktura kazni sili organizacije, da okrepijo svojo kibernetsko varnostno obrambo, da bi preprečile resne poslovne posledice zaradi neupoštevanja pooblastil GDPR (Intersoft Consulting, n.d.).

Uredba GDPR je revolucionarno spremenila kibernetsko varnost, saj je organizacije spodbudila, da okrepijo svoje ukrepe za varstvo podatkov. Učinek uredbe ni omejen na skladnost z zakonodajo, temveč se razteza na spodbujanje zaupanja, krepitev odnosov s strankami in ohranjanje ugleda organizacije. Stroški neskladnosti skupaj s potencialnimi koristmi izboljšane kibernetske varnosti in zaupanja strank poudarjajo, da morajo organizacije nenehno vlagati v skladnost z uredbo GDPR in najboljše prakse kibernetske varnosti. Ker se digitalni svet še naprej razvija, bodo spoznanja, pridobljena pri izvajanju uredbe GDPR, ostala neprecenljiva pri ohranjanju nedotakljivosti podatkov uporabnikov in ohranjanju integritete organizacij (Bašić, 2023).

Vpliv uredbe GDPR na varnost podatkov uporabnikov je nesporen, saj napoveduje preobrazbeno obdobje, v katerem imajo posamezniki večji nadzor, organizacije pa večjo odgovornost pri varovanju osebnih podatkov. Če smo kot uporabniki pozorni na nastavitve zasebnosti in razumemo svoje pravice v skladu z uredbo GDPR, nam to v tem okolju, ki temelji na podatkih, daje moč in prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju za vse.

Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević

O nas

Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.

Viri:

Bašić, B. (15.9.2023). The Impact of GDPR on Cybersecurity and Data Protection. LinkedIn. https://www.linkedin.com/pulse/impact-gdpr-cybersecurity-data-protection-bo%C5%BEa-ba%C5%A1i%C4%87-1f

Halcom. (n.d.). Kriptografija. https://support.halcom.com/sl/faqs/kriptografija/

Intersoft Consulting. (n.d.). General Data Protection Regulation (GDPR). https://gdpr-info.eu/chapter-1/

Stanciu, T. (23.8.2023). GDPR for dummies. Termly.io. https://termly.io/resources/articles/gdpr-for-dummies/#how-does-the-gdpr-affect-internet-users

Stanciu, T. (2.8.2023). What Is GDPR? Summary of the General Data Protection Regulation. Termly.io. https://termly.io/resources/articles/what-is-gdpr/#what-is-the-gdpr

Podeljena krovna in posebna priznanja Mreže NVO-VID za dosežke na področju vključujoče informacijske družbe

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je ob 10. obletnici svojega delovanja podelila alternativna krovna in posebna priznanja za dosežke na področju vključujoče informacijske družbe.

Preberi več o

Utemeljitev podelitve digitalnega kaktusa Ministrstvu za digitalno preobrazbo za slabo upravljanje ukrepov na področju digitalne vključenosti

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je Ministrstvu za digitalno preobrazbo podelila digitalni kaktus za slabo upravljanje ukrepov na področju digitalne vključenosti zaradi neupoštevanja in neizvajanja načel dobrega demokratičnega upravljanja (načel vladavine prava, vključevanja, odzivnosti, učinkovitosti in odgovornosti).

Preberi več o

Poziv k boljšim vladnim ukrepom za digitalno vključenost prebivalstva

Ljubljana, 28. november 2023 – Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) in Digitalno središče nevladnih organizacij sta na novinarski konferenci z naslovom »Nastavimo ogledalo vladnim ukrepom na področju digitalne vključenosti!« opozorila na pomanjkljive vladne ukrepe na področju digitalne vključenosti, digitalne dostopnosti, odprte kode, zelenega in digitalnega prehoda ter izpostavila nujnost boljšega strateškega načrtovanja, transparentnosti in izvršne zmogljivosti politik digitalne preobrazbe.

Preberi več o

Pomoč »Namizni računalniki za prizadete v poplavah 2023«

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je vzpostavila pomoč prizadetim v poplavah v obliki računalniške opreme. Gre za brezplačne komplete namiznih računalnikov z monitorji in pripadajočo opremo (tipkovnica in računalniška miška), ki jih v okviru svoje redne dejavnosti nudi Društvo Duh časa. Pomoč vključuje tudi dostavo računalniške opreme. Zainteresirane posameznike, gospodinjstva, institucije in humanitarne organizacije, ki imate oz. ste zasledile potrebo po namiznih računalnikih, lepo vabimo, da stopite v stik z nami.

Preberi več o

Politične odločitve in ukrepi za digitalno vključenost – ni vse zlato, kar se sveti

Ljubljana 20. junij 2023 – Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je 17. maja ob Mednarodnem dnevu informacijske družbe in telekomunikacij organizirala dogodek z naslovom »Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladni sektor in družbo?«. Organizacijo dogodka sta podprli Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) in Ministrstvo za javno upravo (MJU).

Preberi več o

Vabilo: 9. Dan vključujoče informacijske družbe 2023

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) in Digitalno središče NVO (v ustanavljanju) vabita na letni dogodek 9. Dan VID 2023 z naslovom »Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladni sektor in družbo?«, ki bo potekal 17. maja od 16h do 20h v Veliki dvorani, VI. nadstropje, Dalmatinova 4, Ljubljana. Dogodek ob mednarodnem dnevu informacijske družbe in telekomunikacij je namenjen samorefleksiji nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne, programske opreme in digitalnih storitev ter razmisleku glede ustreznega pristopa k digitalizaciji nevladnih organizacij in posledično družbe.

Preberi več o

Vabilo posvet “Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?”

Mreža Plan B za Slovenijo, Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo in Mreža za prostor vabijo na posvet “Kje in kako se srečata zeleni in digitalni prehod?”, ki bo potekal 16. maja 2023 med 10.00 in 13.00 v Hiši EU v Ljubljani. Udeleženci posveta se bodo spoznali z mehanizmi zelenega in digitalnega prehoda ter s točkami in načini njunega prepletanja. Pogovarjali se bodo tudi o tem, kako sta zeleni in digitalni prehod povezana v Sloveniji in s katerimi izzivi se še moramo spopasti.

Preberi več o

Zaključki 2. posvetovalnega sestanka med Mrežo NVO-VID in Ministrstvom za digitalno preobrazbo

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) in Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) sta se 14. februarja v Ljubljani srečala na 2. posvetovalnem sestanku. Obe strani sta potrdili skupni interes za sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in izvajanju projektov digitalne preobrazbe. Pri tem bosta posebno pozornost namenili digitalni vključenosti, državljanski in medijski pismenosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami, odprti kodi, digitalni in spletni dostopnosti, digitalni preobrazbi nevladnega sektorja ter skladnosti zelenega in digitalnega prehoda (v sodelovanju z Mrežo Plan B za Slovenijo). Posvetovalni sestanki med vsebinsko mrežo NVO-VID in MDP potekajo v skladu s predlaganimi Smernicami za sodelovanje ministrstev in vladnih služb z nevladnimi organizacijami.

Preberi več o