Država Slovenija je s strategijo pametne specializacije postavila izvedbeni načrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo. Pomemben vidik prehoda predstavlja povezovanje kapacitet in potencialov domačih deležnikov na področju razvoja in inovacij. Na področju digitalnega stebra pametne specializacije in širše digitalne preobrazbe Slovenije opozarjamo na neizkoriščene možnosti medsektorskih inovacij zaradi nevključenosti nevladnih organizacij v strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP).
Vsebina
Kaj je Pametna specializacija?
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva
Digitalni steber pametne specializacije
Koristi vključevanja NVO v pametno specializacijo
Nevključenost nevladnih organizacij v digitalni steber S4
Predlogi ukrepov za vključevanje NVO v pametno specializacijo
Kaj je Pametna specializacija?
Pametna specializacija (S4) predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti.
S4 je strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.
Pametna specializacija temelji na modelu odprtega in odgovornega inoviranja, vključno s področjem družbenih inovacij. Poleg čisto ekonomskih parametrov in okoliščin je uveljavljanje in prodornost novih tehnologij odvisna od cele vrste mehkih dejavnikov. S4 zato daje velik poudarek tudi netehnološkim oz. družbenim vidikom na različnih ravneh (posameznika, družbenih skupin, organizacij), npr. v smislu prepoznavanja, opredeljevanja in vrednotenja vsebin in prihodnjih družbenih potreb, skupnega soodločanja in podobno.
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) je dolgoročno partnerstvo med (1) podjetji, (2) raziskovalno sfero, (3) državo in občinami ter (4) povezovalci, uporabniki in nevladno sfero, ki povezuje naložbene in intelektualne potenciale deležnikov v Sloveniji in jim organizira celovit razvojno-inovacijski ekosistem s ciljem prodora na globalne trge in močnejšega pozicioniranja na prednostnih področjih pametne specializacije. V okviru S4 deluje 9 strateško razvojnih-inovacijskih partnerstev.
Digitalni steber pametne specializacije
Digitalni steber pametne specializacije pokriva dve področji in sicer: Pametna mesta in skupnosti ter Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS) vključuje šest vertikalnih področij (Ekosistem pametnega mesta, Energetska in druga oskrba, Kakovost urbanega bivanja, Mobilnost, Transport in logistika, Varnost in Zdravje), skozi katera se prepleta področje sodobnih IKT tehnologij (Horizontalna IKT mreža) s svojimi podpodročji (Digitalizacija, GIS-T, HPC in big data, Internet storitev, Internet stvari in vgrajeni sistemi, Kibernetska varnost). Horizontalna IKT mreža (IKT_Hm) sledi viziji Vlade Republike Slovenije, da naj postane Slovenija zelena referenčna država v digitalni Evropi.
Koristi vključevanja NVO v pametno specializacijo
Glavne primerjalne prednosti nevladnih organizacij pri uveljavljanju novih tehnologij v okviru pametne specializacije so na netehnološkem oz. družbenem področju inoviranja in razvoja. Nevladne organizacije zaradi svoje umeščenosti v družbeno okolje, neposrednega stika z ljudmi, praktičnih izkušenj s terena ter socialnih in strokovnih kapacitet prinašajo dodano vrednost v naslednjih segmentih digitalizacije:
– raven uporabnika (prepoznavanje ciljnih skupin uporabnikov in njihovih značilnosti, dostop do ciljnih skupin na terenu, opredeljevanje in razumevanje njihovih pričakovanj in strahov, vključevanje v testiranje, približevanje in izobraževanje za uporabo, preverjanje njihovega zadovoljstva, vzpostavljanje zaupanja).
– raven skupnosti (ugotavljanje družbenih potreb in pogojev za digitalno preobrazbo, zagovorništvo pri uvajanju inovacij, naslavljanje odločevalcev, približevanje digitalizacije ciljnim skupinam, pilotiranje in preizkušanje pred vstopom na trg, preverjanje družbene sprejemljivosti in ozaveščanje javnosti, vzpostavljanje kulture medsektorskega sodelovanja, povezovanja in sinergij).
– raven vsebin (vrednotenje vsebin digitalizacije z vidika socialne pravičnosti in okoljske prijaznosti, družbeno odgovorno inoviranje in razvoj).
Sodelovanje z nevladnimi organizacijami prispeva k razvoju dostopnih, uporabnih, učinkovitih in prijaznih digitalnih rešitev, izboljšuje zadovoljstvo končnih uporabnikov, krepi zaupanje v tehnologije in vzpostavlja človeške kompetence za digitalno preobrazbo. Skupne koristi povezovanja nevladnih organizacij z deležniki pametne specializacije so družbena sprejemljivost inovacij in trajnost digitalnih projektov.
Nevključenost nevladnih organizacij v digitalni steber S4
Akcijski načrt horizontalne IKT mreže med drugimi vključuje cilje fokusnih področij vertikal SRIP-ov in doseganje sinergije z deležniki iz vertikal iz drugih SRIP-ov. Pri tem sledi globalnim ciljem pametne specializacije, ki vključujejo tudi povezovanje deležnikov – gospodarske subjekte, izobraževalni in raziskovalni sistem, nevladne organizacije, državo in posameznike – v verige vrednosti po načelu ekonomije zaključenih snovnih tokov (str. 9).
Aktualni pregled vključenih organizacij v posamezna strateško razvojno-inovacijska partnerstva kaže, da je med 71 članicami v horizontalni IKT mreži le ena organizacija, ki aktivno deluje na področju nevladnega sektorja. Enako stanje je tudi v članstvu strateško razvojno-inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti, v katerega je vključenih 134 organizacij. Poleg ene organizacije, ki je aktivna na področju nevladnega sektorja, sta v partnerstvu zgolj dve slovenski občini.
Razlogi za nevključenost
Na podlagi dosedanjih poizkusov vzpostavlja partnerstev z gospodarstvom s strani nevladnih organizacij v okviru pametne specializacije ocenjujemo, da so razlogi sistemske narave in imajo programsko in upravljavsko dimenzijo.
1) Programski razlogi
Ključne usmeritve strategije pametne specializacije vključujejo netehnološke vidike uveljavljanja novih tehnologij kot so ugotavljanje in naslavljanje dejanskih potreb končnih uporabnikov, vzpostavljanja njihovega zaupanja v nove storitve, preverjanje njihovega zadovoljstva, izobraževanje za uporabo, preizkušanje pred vstopom na trg in promocija v javnosti. Vendar pa akcijski načrti v okviru digitalnega stebra družbenih vidikov pametne specializacije ne povezujejo z delokrogom in konkurenčnimi prednostmi nevladnih organizacij. Gospodarstvo in raziskovalne organizacije se posledično povezujejo v strateška partnerstva, ki ne izkoriščajo družbene vrednosti nevladnih organizacij. Procesi inoviranja in razvoja tako ostajajo zastavljeni predvsem kot tehnološki postopek. To ustvarja tveganja za razvoj digitalnih platform, storitev in produktov, ki niso družbeno ustrezni.
2) Upravljavski razlogi
Članstvo v strateško razvojno-inovacijskih partnerstvih (SRIP) v digitalnem stebru pametne specializacije je plačljivo. Nevladne organizacije so po svoji naravi delovanja nepridobitne in neprofitne, zato predstavljajo plačljive članarine precejšen strošek. Članstvo v SRIP-ih ne predvideva posebnega statusa za nevladne organizacije (npr. s statusom delovanja v javnem interesu), ki bi jim omogočal vstop v razvojno-inovacijski ekosistem in posledično v partnerstva z gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami na področju digitalizacije. Naslednji problem predstavljajo ovire pri vključevanju v javne razpise v okviru strategije pametne specializacije. Javni razpis za spodbude za raziskovalno razvojne projekte med ciljnimi skupinami oz. upravičenci ne navaja nevladnih organizacij. Lahko pa nevladne organizacije nastopajo kot zunanji izvajalci pri raziskavah, svetovalnih in drugih storitvah. Članstvo v SRIP ni pogoj za sodelovanje v okviru javnega razpisa, vendar pa nesodelovanje v SRIP-ih v izhodišču otežuje vključevanje nevladnih organizacij v partnerske konzorcije na javnem razpisu.
Na podlagi predstavljenih razlogov zaključujemo, da model inoviranja v okviru pametne specializacije ni dovolj odprt in vključujoč za nevladne organizacije in posledično tudi ne za družbene inovacije.
Predlogi ukrepov za vključevanje NVO v pametno specializacijo
S ciljem okrepiti vlogo nevladnih organizacij v digitalnem stebru pametne specializacije predlagamo naslednje tri ukrepe:
1) Podpora vključevanju nevladnih organizacij v strateško razvojno-inovacijska partnerstva na podlagi prilagojenega statusa za nepridobitne in neprofitne organizacije;
2) Spodbujanje vključevanja nevladnih organizacij kot zunanjih izvajalcev v razpis za spodbude za raziskovalno razvojne projekte na podlagi partnerskih ponudb in povpraševanja med gospodarstvom in nevladnimi organizacijami na področju digitalizacije;
3) Dialog med IKT horizontalno mrežo in Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo pri promociji prednosti in koristi sodelovanja nevladnih organizacij z gospodarstvom in raziskovalnim sektorjem na področju digitalizacije.
mag. Simon Delakorda
Vodja mreženja in zagovorništva pri mreži NVO-VID
Viri:
- Slovenska strategija pametne specializacije (S4)
- SRIP Pametna mesta in skupnosti
- zagovorniške aktivnosti Mreže NVO-VID in njenih organizacij članic
- naslovna slika (Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko)