V mediteranskih državah, še posebej v Italiji, je v navadi, da se ljudje zvečer sprehajajo po glavni ulici ali trgu. Ta tradicija, ki se ji reče »la passeggiata«, je bila prisotna tudi v Jugoslaviji (predvsem v Dalmaciji in Bosni). Imenovala se je promenada ali korzo.
Skoraj vsak večer so se, predvsem mladi, sprehajali po korzu, se pogovarjali, pridružili določeni skupini, potem zamenjali skupino, gledali dekleta (pravijo, da so nekoč dekleta prihajala na korzo v želji spoznati potencialnega bodočega soproga). Teme pogovorov so bile različne glede na starostno skupino: nogomet, šola, film, politika…
Ko se spominjam časov, ko sem v Tuzli hodil na korzo, pomislim, da je bilo vse skupaj podobno današnjemu internetu (ulica) in Facebooku (sprehajanje). Tudi na Facebooku se lahko pogovarjaš z določeno skupino o določeni temi, nato zamenjaš skupino in temo, lahko si aktiven ali pa samo poslušaš.
Sprehajanje po korzu je pogosto imelo negativen prizvok. Še posebej pri bolj delovnih narodih, ki so ga videli kot izgubo časa. Vendar še vedno mislim, da se je tudi danes veliko bolje družiti z resničnimi osebami kot biti veliko prostega časa v navideznih družbenih omrežjih.
| Znani ameriški futurolog J. Naisbitt je v dvajsetem stoletju napisal knjižno uspešnico High Tech – High Touch. V njej ugotavlja, da visoke tehnologije zahtevajo pristen stik med ljudmi. Korzo to omogoča. Po dnevu sedenja za računalnikom, gledanja na zaslon pametnega telefona, brskanja po virtualnih družbenih omrežjih, je sprehajanje z resničnimi osebami tisto, kar potrebujemo, da ostanemo človeško bitje. |
Pa še nekaj: znanstveniki pravijo, da s hojo najbolje rešujemo probleme ter da deset tisoč korakov na dan ohranja in krepi naše zdravje. Korzo očitno ima dobre lastnosti, vendar je na žalost skoraj popolnoma izginil v večini mest Zahodnega Balkana.
Pomemben vidik družabnega življenja v povojni Ljubljani je bila tudi promenada. »Do leta 1960 je bila navada, da so se meščani v soboto in nedeljo sprehajali po promenadi med pošto na vrhu Čopove ulice in Cekinovim gradom v Tivoliju.«
P.S. Nekatera mesta poskušajo obnoviti tradicijo sprehajanja, vendar se bojim, da bo sodobni korzo predstavljal skupine oseb, ki se sprehajajo s pametnim telefonom v roki in se po telefonu pogovarjajo s skupino, ki se sprehaja deset metrov pred ali za njimi.
Dr. Stanko Blatnik, IPAK inštitut.
Mnenje avtorja ne izraža nujno stališč Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo.
Naslovna slika: Lucas Albuquerque (Unsplash).