Vloga nevladnih organizacij pri razvoju pametnih mest

Nevladne organizacije so pomemben deležnik oblikovanja digitalne prihodnosti urbanih okolij. Načrt za mesta in regije kot nosilce digitalne preobrazbe, katerega je pripravil Strateški forum za politiko digitalnega podjetništva pri Evropski komisiji, izpostavlja koristno vlogo NVO pri razvoju družbeno ustreznih in učinkovitih digitalnih rešitev ter politik.

Načrt za mesta in regije kot nosilce digitalne preobrazbe (2016) na podlagi primerjalne analize dobrih praks trinajstih evropskih mest opredeljuje naslednje dejavnike uspeha digitalizacije mest in regij:

⇒ Vodenje in sodelovanje za pametno upravljanje lokalnega digitalnega ekosistema.

⇒ Digitalni talenti in podjetniki, ki pospešujejo proces digitalne preobrazbe.

⇒ Dostop do podatkov in tehnologij za naslavljanje lokalnih izzivov z uporabnimi rešitvami.

⇒ Ključne infrastrukture in naložbe za zagon digitalizacije.

Izboljševanje kakovosti življenja ljudi s pomočjo digitalne preobrazbe zahteva partnersko sodelovanje med različnimi deležniškimi skupinami. Načrt uvršča med akterje lokalnega digitalnega ekosistema naslednje: župani in predsedniki svetov regij, gospodarstveniki, ustvarjalci in kulturniki, novinarji, interesna združenja, raziskovalci in akademiki, občani in nevladne organizacije, podjetniki, socialni partnerji, investitorji, mestna uprava in podporne organizacije.

Nevladne organizacije imajo v procesih digitalne preobrazbe precej izrazito, vendar premalo prepoznano vlogo. Nastopajo predvsem kot zagovornice družbeno ustreznih digitalnih politik, modelov in rešitev, ki upoštevajo človeške in uporabniške vidike naslavljanja urbanih izzivov. Koristen je tudi njihov prispevek v različnih fazah razvoja digitalnih storitev in platform.

Nevladne organizacije imajo kot deležniki digitalnega ekosistema naslednje ključne vloge (dopolnjeno in razširjeno po Stakeholder specific recommendations – Citizens and NGO representatives):

Opredelitev dejanskih potreb občanov po pametnih storitvah in produktih (ugotavljanje stanja na terenu – kaj potrebujemo občani in NVO ter kakšen bo namen uporabe, prepoznavanje tacitnega znanja, vključevanje socialnega kapitala skupnosti).

Povratne informacije v fazi razvoja pametnih storitev in produktov (načrtovanje, testiranje, pilotiranje, družbena sprejemljivost – varstvo osebnih podatkov, uporabniška izkušnja).

Spodbujanje uporabe pametnih storitev in produktov (motiviranje občanov, vzpostavljanje zaupanja, sodelovanje pri promociji, izobraževanje za uporabo, posredniška vloga med razvijalci in uporabniki).

Pritisk na institucije javnega sektorja, da objavljajo odprte podatke v skladu s standardi (zagovorništvo, pobude za pregledno delovanje).

Sodelovanje pri razvoju javnih storitev in produktov za e-vključevanje in e-sodelovanje občanov v odločanje na lokalni ravni (posvetovanja, glasovanja, participativni proračun itd.).

Zagovarjanje interesa občanov pri oblikovanju politik, strokovnih vsebin in poslovnih modelov za pametne storitve in produkte.

Večji vpliv nevladnih organizacij kot deležnikov digitalne preobrazbe mest in regij največkrat ovirata pomanjkanje digitalnih talentov in nizke naložbe v profesionalizacijo NVO. Obe oviri je mogoče nasloviti tudi s partnerskim sodelovanjem med različnimi deležniki.

Pomembna vzvoda pri tem predstavljata vključevanje nevladnih organizacij kot upravičencev v javne razpise, raziskave in razvoj produktov ter spodbujanje partnerstev nevladnih organizacij z ostalimi deležniki digitalne preobrazbe (gospodarstvom, občinami, raziskovalnim sektorjem itd.).

mag. Simon Delakorda
Vodja mreženja in zagovorništva pri mreži NVO-VID

Povezane vsebine

Neizkoriščen potencial nevladnih organizacij v pametni specializaciji Slovenije

Naslovna slika: Poster on how to cook up your digital ecosystem (Strategic Policy Forum on Digital Entrepreneurship).

Dodaj odgovor