Pasti tehnološkega razvoja – politična ekonomija digitalizacije

Ko smo pred dvajsetimi leti iskali ime za inštitut, smo se odločili za IPAK inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij. Pojem simbolna analiza smo našli v knjigi Roberta Reicha »The Work of Nations«. V tej knjigi Reich predvideva, da bodo v 21. stoletju najbolj iskani delavci, ki se ukvarjajo s simboli (znanstveniki, programerji, umetniki,…).

Leta 2016 je Robert Reich napisal knjigo »Saving Capitalism« v kateri ugotavlja, da je dobro ocenil zmanjšanje potreb po proizvodnih in storitvenih delavcih zaradi avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije. Precenil pa je potrebe po simbolnih analitikih, ker lahko njihovo delo opravita digitalizacija in umetna inteligenca.

Reich poleg tega v knjigi trdi, da ne obstaja »prosti trg« (trdi, da je to mit), ker vsak trg regulirajo pravila. V tem trenutku pa pravila podpirajo bogate tako, da vse manjše število ljudi obvladuje večino bogastva, izginja srednji razred in vse več je revnih.

To dogajanje ilustrira primer Instagrama. Ko je leta 2012 Facebook kupil Instagram za 1 milijardo dolarjev, je bilo v Instagramu 13 zaposlenih. Približno istočasno je Kodak (proizvajalec fotoaparatov, filmov za fotoaparate) objavil stečaj. Tedaj je bilo v Kodaku zaposleno 145.000 ljudi.

Poglejmo primerjavo iz našega okolja. Bitstamp sta ustanovila Nejc Kodrič in Damijan Merlak leta 2011. Ko sta prodala svoje deleže Korejcem, je bilo v podjetju okoli 60 zaposlenih, vrednost podjetja pa je ocenjena na 350 milijonov dolarjev. Gorenje, ki ga je lansko leto kupila kitajska skupina Hisense za nekaj manj kot 300 milijonov evrov, je v trenutku prodaje imelo okoli 11.000 delavcev, veliko zgradb, tehnoloških linij,….

Očitno pravila, ki regulirajo trg, omogočajo visokotehnološkim podjetjem visoke zaslužke. Reich pravi naslednje: če pravila ne bi dovoljevala podjetjem, ki imajo družbena omrežja, da kupujejo podjetja, ki imajo svoja družbena omrežja, Instagram ne bi dosegal tako visoko ceno.

Hiter tehnološki razvoj skriva tudi pasti. Čeprav je znani ekonomist Keynes v članku iz leta 1928 »Economic Possibilities for our Grandchildren« predvideval, da bodo čez 100 let ljudje zaradi tehnološkega razvoja delali samo še 15 ur na teden, se to še ni zgodilo. Malo je verjetno, da bomo leta 2028 delali samo še 15 ur tedensko.

Kar pa je tehnologija omogočila je to, da bistveno manj delavcev poslužuje potrošnike (odnos števila zaposlenih proti številu potrošnikov postaja ekstremno majhen). Ko je leta 2014 Facebook kupil Whatsapp za 19 milijard dolarjev, je imel 55 zaposlenih in 450 milijonov uporabnikov.

Manjše število ljudi postaja bolj bogatih, večina pa jih postaja vse bolj revnih. Ker imajo visokotehnološka podjetja visoke dobičke, lahko na različne načine določajo pravila »svobodnega trga« in s tem še povečujejo svoje bogastvo. Vendar, kot piše Reich, če želimo rešiti kapitalizem, je potrebno spremeniti pravila.

P.S. Ali bi bil Facebook tako uspešen, če bi imel samo milijon uporabnikov? Facebook ponuja infrastrukturo, uporabniki pa brezplačno povečujejo njegovo tržno vrednost in dobičke. Mogoče bi Facebook moral del dividend ponuditi svojim uporabnikom???

Dr. Stanko Blatnik, IPAK inštitut.

Mnenje avtorja ne izraža nujno stališč Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo.

Naslovna slika: Prateek Katyal (Unsplash).

Dodaj odgovor