Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo opozarja, da je potrebno pri razvoju in uporabi mobilnih aplikacij za sledenje socialnim stikom z namenom omejevanja okužb z virusom COVID-19 med splošno populacijo nujno upoštevati naslednje vidike: sorazmernost, zaupanje javnosti, družbeno sprejemljivost in tehnološko opremljenost.
Sorazmernost pomeni ustrezno razmerje med ukrepi za varovanje zdravja ter poseganjem v komunikacijsko zasebnost in varstvo osebnih podatkov. Na pomen sorazmernosti nas opominja situacija, ki se je zgodila po 11. septembru 2001. Takrat se je vzpostavilo nesorazmerje med varnostjo in zasebnostjo v prid prve. Primer Snowden je razkril zlorabo zbiranja množičnih osebnih podatkov s strani držav (med njimi tudi demokratičnih). S tem je bil narejen korak k vzpostavljanju družbe nadzora s pomočjo digitalnih tehnologij. V razmerah COVID-19 bi lahko države s krepitvijo nesorazmerja med varnostjo in zasebnostjo naredile nadaljnji korak k normalizaciji družbe nadzora. Zato je potrebno vsebinsko pretehtati sorazmernost družbenih stroškov in učinkov mobilne aplikacije (npr. opraviti oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov DPIA). Še posebej v luči dejstva, da so bili dosedanji strogi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije v Sloveniji učinkoviti.
Zaupanje javnosti je prav tako pomembno pri delovanju mobilne aplikacije za slednje socialnim stikom. Ključen element zaupanja predstavljajo preglednost in odprtost razvoja aplikacije, njenega upravljanja ter obdelovanja podatkov s strani pristojnih institucij in organizacij. Vlada RS je povzročila nezaupanje dela javnosti in stroke zaradi nepreglednega in nedemokratičnega uvajanja tehnologij nadzora (primer 104. člena interventnega zakona). Zdravstvena stroka sicer uživa zaupanje javnosti, vendar kljub temu v sodelovanju z drugimi strokami ni uspela prepričati k sodelovanju oz. doseči večine povabljenih (odzvalo se je 44 %) v vzorcu nacionalne raziskave o razširjenosti virusa Covid-19 v Sloveniji. Med možnimi razlogi je tudi strah pred nadzorom nad posamezniki, ki sodelujejo v raziskavi, čeprav je metodologijo raziskave potrdila etična komisija.
Družbena sprejemljivost aplikacije je pogoj za prostovoljno sodelovanje ljudi pri njeni uporabi. Za učinkovitost aplikacije bo potrebno prepričati večji del prebivalcev Slovenije, da bodo pristali na njene pogoje uporabe. Del populacije bo pretehtal koristi in stroške z vidika sorazmernosti, zaupanja v institucije ter lastnega ugodja (čas, zasebnost). V potrošniških družbah se del populacije ni pripravljen odpovedovati lastnemu ugodju za dobrobit splošnega javnega dobra. To je rezultat po eni strani individualizacije družbe in prevladujočih tržnih odnosov med ljudmi, po drugi strani krize vrednot v razvitem kapitalizmu, ki se je pokazala tudi pri stigmatizaciji okuženih. Posledica je zmanjšana stopnja družbene kohezije in nepripravljenost dela populacije, da odgovorno sodeluje v nacionalnih projektih skupnega pomena.
Tehnološka opremljenost in veščine se nanašajo na dovolj veliko razširjenost primernih pametnih telefonov za delovanje aplikacije ter ustrezne veščine uporabnikov. Slednje vključuje odgovorno uporabo in razumevanje delovanja aplikacije z vidika namestitve, zbiranja osebnih podatkov, vpliva na delovanje osebnega telefona in vnosa podatkov s strani uporabnikov.
V Ljubljani, 11. maja, 2020
Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID)
Naslovna slika: Markus Winkler (Unsplash).