Poročilo NVO o ciljih trajnostnega razvoja 2020 – področje vključujoče digitalne družbe

Nevladne organizacije smo pripravile poročilo civilne družbe o udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Med zajetimi področji je tudi vključujoča digitalna (informacijska) družba. Poročilo vsebuje predstavitev stanja, oceno udejanjanja, vlogo civilne družbe, priporočila ter vpliv zdravstvene krize COVID-19 na cilje trajnostnega razvoja.

Nevladne organizacije menimo, da si Slovenija za trajnostni razvoj ne prizadeva dovolj. Poročilo nevladnih organizacij Vlado RS med drugim poziva h krepitvi mehanizmov zagotavljanja polne vključenosti vseh posameznikov, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, k pripravi celovite analize ter ustreznih ukrepov za polno udejanjanje načela »nikogar pustiti ob strani«, h krepitvi skladnosti politik za trajnostni razvoj ter k vzpostavitvi vladnega posvetovalnega telesa za Agendo 2030.

Inštitut za elektronsko participacijo (Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo) je za poročilo prispeval pregled udejanja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji na področju vključujoče informacijske družbe. Inštitut opozarja, da Slovenija zaradi nizke izvršne zmogljivosti (slabega izvajanja zastavljenih ukrepov v strategiji Digitalna Slovenija 2020) in šibkega medsektorskega sodelovanja na ravni države ne dosega načrtovanih razvojnih ciljev na področju digitalizacije družbe, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja Slovenije 2030.

Pregled področja vključujoče digitalne družbe zajema naslednje sklope:

1 Splošna cilja trajnostnega razvoja

2 Konkretni cilji trajnostnega razvoja

3 Oris stanja

3.1 Strateški cilji in kazalniki

3.2 Podatki in stanje

3.3 Poročilo Vlade RS o doseganju ciljev trajnostnega razvoja 2020

4 Vloga civilne družbe pri uresničevanju ciljev

5 Posledice zdravstvene krize COVID-19 na uresničevanje ciljev

6 Ocena doseganja ciljev

7 Priporočila za dosego cilja


Viri:

Poročilo je pripravljeno v okviru projekta »Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji«, ki ga ob podpori globalne mreže Forus, katere članica je Platforma SLOGA, sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Več informacij na http://www.sloga-platform.org.


Področje vključujoča digitalna družba

1) Splošna cilja trajnostnega razvoja

  • 9. cilj: Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.
  • 4. cilj: Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.

↑ Kazalo ↑

2) Konkretni cilji trajnostnega razvoja

Stopnja razvitosti v segmentih povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe internetnih storitev, integracije digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev (indeks digitalnega gospodarstva in družbe – DESI).

↑ Kazalo ↑

3) Oris stanja

3.1 Strateški cilji in kazalniki

Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 predstavlja krovni strateški dokument države Slovenije za digitalizacijo z intenzivno in inovativno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter interneta v vseh segmentih družbe. Splošno uspešnost strategije predstavlja kazalnik »Digitalna rast – splošno«, ki meri uspešnost digitalne rasti Slovenije glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Kot izhodiščna vrednost kazalnika je v strategiji (str. 42) določena uvrstitev Slovenije na DESI za leto 2014 (19. mesto – nizka uspešnost). Za ciljno vrednost kazalnika za leto 2020 je določeno 12. mesto Slovenije na indeksu DESI (srednja ali visoka uspešnost).

Strategija razvoja Slovenije 2030 med kazalnike razvojne uspešnosti uvršča tudi položaj države na indeksu DESI. Kot ciljna vrednost strategije za leto 2030 je določena uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih razsežnostih indeksa oz. skupno 9. mesto med državami članicami EU. Kot izhodiščna vrednost je vzeta uvrstitev Slovenije na 17. mesto v letu 2017.

↑ Kazalo ↑

3.2 Podatki in stanje

Evropska komisija je junija 2020 objavila najnovejši DESI indeks, na katerem se Slovenija uvršča na 16. mesto. Poročilo UMAR o razvoju 2020 ugotavlja, da je Slovenija v preteklih letih po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe napredovala s podobnim tempom kot EU, njena uvrstitev v sredino držav EU je tako ostajala dokaj nespremenjena (str. 101). UMAR med drugim izpostavlja zelo skromne in počasnejše kot v EU spremembe na področju digitalnih spretnosti prebivalstva, po katerih se Slovenija nahaja pod povprečjem EU na 17. mestu (kazalnik Internet user skills). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2019 v Sloveniji med 16–74-letniki 28 % oseb s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami in 17 % brez digitalnih veščin.

↑ Kazalo ↑

3.3 Poročilo Vlade RS o doseganju ciljev trajnostnega razvoja 2020

Vlada RS v drugem prostovoljnem nacionalnem pregledu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ugotavlja, da imamo v Sloveniji v sklopu 4. razvojnega cilja slabo razvite digitalne veščine pri odraslih, še posebej med nižje izobraženimi in starejšimi (str. 35). Vladno poročilo v povezavi s tem navaja ukrep izboljšanja digitalne (računalniške) pismenosti v izobraževalnem sistemu (str. 36) in zavezo za krepitev digitalnih kompetenc vseh deležnikov v družbi (str. 97).

Po drugi strani vladno poročilo v sklopu 9. cilja trajnostnega razvoja (str. 56) predstavlja nepopolne podatke o uvrstitvi Slovenije na DESI indeksu. V poročilu ni vključen podatek o uvrstitvi v letu 2019 (16. mesto), hkrati navaja napačen podatek o uvrstitvi za leto 2015. Glede na podatkovno bazo Evropske komisije je pravilna uvrstitev 16. mesto. Vladno poročilo navaja uvrstitev na 19. mesto za leto 2015 in 15. mesto za leto 2018, s čimer napeljuje na sklep, da je Slovenija v tem obdobju napredovala za štiri mesta. Dejansko pa Slovenija glede na podatke Evropske komisije in poročilo UMAR v primerjavi z drugimi članicami EU ni naredila napredka.

↑ Kazalo ↑

4) Vloga civilne družbe pri uresničevanju ciljev

Nevladne organizacije (Društvo Duh časa, Zavod Vsak, Zavod Simbioza Genesis, Zavod Beletrina, Zveza društev upokojencev Slovenije, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Zavod Nora – LOGOUT, Društvo Ljudmila, Zavod MISSS, Društvo Rampa, Društvo Lugos, Zavod Kersnikova in ostale) v okviru svojih kapacitet aktivno naslavljajo problematiko slabo razvitih digitalnih veščin prebivalstva, e-vključenosti ranljivih skupin in podpore digitalizaciji nevladnemu sektorju.

Zaradi pomanjkanja dolgoročne sistemske podpore razvoju nevladnega sektorja na področju informacijske družbe in izključevalnih pogojev javnih razpisov na področju digitalizacije za NVO, je večina njihovih projektov med seboj nepovezanih ter omejenih na specifične cilje skupine.

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo si prizadeva za povezovanje in krepitev nevladnega sektorja na področju informacijske družbe. V ta namen povezuje 30 NVO s področij, kot so digitalna enakost in dostopnost, digitalna kultura ter multimedija, upravljanje interneta, IKT rešitev, e-uprave in e-demokracije. Mreža izvaja zagovorniške aktivnosti pri oblikovanju in spremljanju politik na področju digitalizacije, opozarjanju na človeške vidike digitalizacije ter vzpostavljanju nevladnega sektorja kot deležnika digitalne preobrazbe Slovenije. Mreža je ustanovna članica Slovenske digitalne koalicije.

V strategiji Digitalna Slovenija 2020 je zapisan ukrep Podpora projektom digitalnega opismenjevanja in e-vključenosti v vrednosti milijon evrov za obdobje 2016–2020 (str. 39). Država tega ukrepa ne izvaja v celoti. Mreža NVO-VID je prek organizacije javnih dogodkov, sporočil za javnost in dialoga z odločevalci večkrat opozorila na neizvajanje ukrepa ter s tem povezane posledice za vključujočo digitalno družbo. Urad za informacijsko družbo na Ministrstvu za javno upravo je za jesen 2020 napovedal javni razpis za NVO za krepitev e-veščin in spodbujanje uporabe interneta med ciljnimi skupinami.

↑ Kazalo ↑

5) Posledice zdravstvene krize COVID-19 na uresničevanje ciljev

Mreža NVO-VID je ob mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe 17. maja 2020 pripravila sporočilo za javnost »Epidemija koronavirusa razgalila vrzeli digitalizacije Slovenije v segmentu e-veščin, e-storitev in e-vsebin«. Mreža je v sporočilu opozorila, da so imele v času epidemije in karantene različne skupine prebivalstva težave s komunikacijo na daljavo zaradi pomanjkljive digitalizacije javnih storitev, plačljive in nezdružljive programske opreme ter uporabnikom neprijaznih e-storitev. Ponavljale so se zgodbe o spletnih prevarah, dezinformacijah in odvisnosti od digitalnih tehnologij. Precej težav je bilo pri izvajanju dela in učenja od doma ter pri e-vključenosti ranljivih družbenih skupin.

Odprlo se je tudi vprašanje digitalizacije samih nevladnih organizacij. V času epidemije so se povečale njihove potrebe po programski opremi in spletnih storitvah za delo ter komunikacijo na daljavo. Neprofitna narava sili NVO v iskanje dostopnih digitalnih tehnologij, ki jih najlažje dobijo po ugodnih cenah pri licenčnih ponudnikih. S tem pa se vzpostavlja tehnološka odvisnost od posameznih korporacij. Zato je potrebno razviti podporno okolje, ki bo NVO-jem omogočilo dostop do prostih digitalnih tehnologij, ki bodo ne samo cenovno dostopne, ampak tudi neodvisne, zanesljive in varne.

Mreža NVO-VID zaključuje, da so navedene vrzeli digitalizacije v segmentu prebivalstva in NVO posledica šibke politične podpore in nezadostnih javno finančnih mehanizmov za digitalno opismenjevanje ter razvoj e-storitev in e-vsebin.

↑ Kazalo ↑

6) Ocena doseganja ciljev

Ukrepi in aktivnosti za doseganje ciljev so v teku. Vendar zaradi nizke izvršne zmogljivosti (slabo izvajanje zastavljenih ukrepov in šibko medresorsko sodelovanje) na ravni države, na katerega opozarja tudi UMAR v Poročilu o razvoju 2020 (str. 160), Slovenija ne dosega načrtovanih strateških ter razvojnih ciljev na področju digitalizacije družbe.

↑ Kazalo ↑

7) Priporočila za dosego ciljev

Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo poziva Vlado RS, da v prenovljeno strategijo za digitalizacijo Slovenije vključi naslednje, finančno podprte, ukrepe:

  • krepitev neformalnega učenja e-veščin, digitalnega opismenjevanja in odgovorne uporabe tehnologij med prebivalci Slovenije;
  • razvoj prosto dostopnih, odprto kodnih in različnim družbenim skupinam prilagojenih digitalnih storitev za prijaznejše življenje v obdobjih fizične distance;
  • celostna digitalizacija storitev javnega sektorja za poslovanje z državljani;
  • okrepljeno strateško načrtovanje z doslednim upoštevanjem standardov participativne demokracije, ki bo izboljšalo skladnost in izvedljivost strateških dokumentov države Slovenije na področju digitalizacije družbe.
Ti ukrepi so usmerjeni na izboljševanje položaja Slovenije na DESI indeksu v segmentu človeškega kapitala in uporabe internetnih storitev. Prav pri slednji ima Slovenija največji zaostanek v primerjavi s povprečjem EU (22. mesto).

↑ Kazalo ↑

Pripravil mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo (Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo)

Dodaj odgovor