Nevladne organizacije smo pripravile poročilo civilne družbe o udejanjanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Med zajetimi področji je tudi vključujoča digitalna (informacijska) družba. Poročilo vsebuje predstavitev stanja, oceno udejanjanja, vlogo civilne družbe, priporočila ter vpliv zdravstvene krize COVID-19 na cilje trajnostnega razvoja.
Nevladne organizacije menimo, da si Slovenija za trajnostni razvoj ne prizadeva dovolj. Poročilo nevladnih organizacij Vlado RS med drugim poziva h krepitvi mehanizmov zagotavljanja polne vključenosti vseh posameznikov, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, k pripravi celovite analize ter ustreznih ukrepov za polno udejanjanje načela »nikogar pustiti ob strani«, h krepitvi skladnosti politik za trajnostni razvoj ter k vzpostavitvi vladnega posvetovalnega telesa za Agendo 2030.
Inštitut za elektronsko participacijo (Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo) je za poročilo prispeval pregled udejanja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji na področju vključujoče informacijske družbe. Inštitut opozarja, da Slovenija zaradi nizke izvršne zmogljivosti (slabega izvajanja zastavljenih ukrepov v strategiji Digitalna Slovenija 2020) in šibkega medsektorskega sodelovanja na ravni države ne dosega načrtovanih razvojnih ciljev na področju digitalizacije družbe, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja Slovenije 2030.
Pregled področja vključujoče digitalne družbe zajema naslednje sklope:
1 Splošna cilja trajnostnega razvoja
2 Konkretni cilji trajnostnega razvoja
3.1 Strateški cilji in kazalniki
3.3 Poročilo Vlade RS o doseganju ciljev trajnostnega razvoja 2020
4 Vloga civilne družbe pri uresničevanju ciljev
5 Posledice zdravstvene krize COVID-19 na uresničevanje ciljev
Viri:
- Poročilo za področje vključujoča digitalna družba (pdf).
- Celotno poročilo Za trajnostni razvoj, ki nikogar ne pusti ob strani (pdf).
Poročilo je pripravljeno v okviru projekta »Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji«, ki ga ob podpori globalne mreže Forus, katere članica je Platforma SLOGA, sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Več informacij na http://www.sloga-platform.org.
Področje vključujoča digitalna družba
1) Splošna cilja trajnostnega razvoja
- 9. cilj: Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.
- 4. cilj: Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.
2) Konkretni cilji trajnostnega razvoja
3) Oris stanja
3.1 Strateški cilji in kazalniki
Digitalna Slovenija 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 predstavlja krovni strateški dokument države Slovenije za digitalizacijo z intenzivno in inovativno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter interneta v vseh segmentih družbe. Splošno uspešnost strategije predstavlja kazalnik »Digitalna rast – splošno«, ki meri uspešnost digitalne rasti Slovenije glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Kot izhodiščna vrednost kazalnika je v strategiji (str. 42) določena uvrstitev Slovenije na DESI za leto 2014 (19. mesto – nizka uspešnost). Za ciljno vrednost kazalnika za leto 2020 je določeno 12. mesto Slovenije na indeksu DESI (srednja ali visoka uspešnost). Strategija razvoja Slovenije 2030 med kazalnike razvojne uspešnosti uvršča tudi položaj države na indeksu DESI. Kot ciljna vrednost strategije za leto 2030 je določena uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih razsežnostih indeksa oz. skupno 9. mesto med državami članicami EU. Kot izhodiščna vrednost je vzeta uvrstitev Slovenije na 17. mesto v letu 2017.3.2 Podatki in stanje
Evropska komisija je junija 2020 objavila najnovejši DESI indeks, na katerem se Slovenija uvršča na 16. mesto. Poročilo UMAR o razvoju 2020 ugotavlja, da je Slovenija v preteklih letih po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe napredovala s podobnim tempom kot EU, njena uvrstitev v sredino držav EU je tako ostajala dokaj nespremenjena (str. 101). UMAR med drugim izpostavlja zelo skromne in počasnejše kot v EU spremembe na področju digitalnih spretnosti prebivalstva, po katerih se Slovenija nahaja pod povprečjem EU na 17. mestu (kazalnik Internet user skills). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2019 v Sloveniji med 16–74-letniki 28 % oseb s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami in 17 % brez digitalnih veščin.3.3 Poročilo Vlade RS o doseganju ciljev trajnostnega razvoja 2020
Vlada RS v drugem prostovoljnem nacionalnem pregledu uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ugotavlja, da imamo v Sloveniji v sklopu 4. razvojnega cilja slabo razvite digitalne veščine pri odraslih, še posebej med nižje izobraženimi in starejšimi (str. 35). Vladno poročilo v povezavi s tem navaja ukrep izboljšanja digitalne (računalniške) pismenosti v izobraževalnem sistemu (str. 36) in zavezo za krepitev digitalnih kompetenc vseh deležnikov v družbi (str. 97). Po drugi strani vladno poročilo v sklopu 9. cilja trajnostnega razvoja (str. 56) predstavlja nepopolne podatke o uvrstitvi Slovenije na DESI indeksu. V poročilu ni vključen podatek o uvrstitvi v letu 2019 (16. mesto), hkrati navaja napačen podatek o uvrstitvi za leto 2015. Glede na podatkovno bazo Evropske komisije je pravilna uvrstitev 16. mesto. Vladno poročilo navaja uvrstitev na 19. mesto za leto 2015 in 15. mesto za leto 2018, s čimer napeljuje na sklep, da je Slovenija v tem obdobju napredovala za štiri mesta. Dejansko pa Slovenija glede na podatke Evropske komisije in poročilo UMAR v primerjavi z drugimi članicami EU ni naredila napredka.4) Vloga civilne družbe pri uresničevanju ciljev
5) Posledice zdravstvene krize COVID-19 na uresničevanje ciljev
6) Ocena doseganja ciljev
7) Priporočila za dosego ciljev
- krepitev neformalnega učenja e-veščin, digitalnega opismenjevanja in odgovorne uporabe tehnologij med prebivalci Slovenije;
- razvoj prosto dostopnih, odprto kodnih in različnim družbenim skupinam prilagojenih digitalnih storitev za prijaznejše življenje v obdobjih fizične distance;
- celostna digitalizacija storitev javnega sektorja za poslovanje z državljani;
- okrepljeno strateško načrtovanje z doslednim upoštevanjem standardov participativne demokracije, ki bo izboljšalo skladnost in izvedljivost strateških dokumentov države Slovenije na področju digitalizacije družbe.
Pripravil mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo (Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo)