Zvezna republika Nemčija je prva država članica Evropske unije, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v spremenjenih evropskih in svetovnih okoliščinah zaradi posledic pandemije covid-19. Nemški program predsedovanja vključuje obsežen »digitalni dosje«, katerega poglavitne izzive in z njimi povezane pozive civilne družbe predstavljamo v nadaljevanju.
KAZALO
2 Krizne politike in orodja digitalizacije
3 Strateške prioritete digitalizacije
3.2 Digitalna (tehnološka) suverenost
3.3 Demokracija in civilna družba v digitalni dobi
4 Pozivi civilne družbe glede nemškega digitalnega dosjeja
4.2 E-zasebnost
4.3 Preglednost nemškega predsedovanja EU
1 Nemški digitalni dosje
Nemški digitalni dosje v programu predsedovanja Svetu EU med 1. julijem in 31. decembrom 2020 lahko razdelimo na dva vsebinska področja. V prvo področje »krizna digitalizacija« sodijo politike in digitalna orodja kot odgovor na pandemijo covid-19. Drugo področje »strateška digitalizacija« sestavljajo prioritete digitalizacije, ki sledijo razvojnim usmeritvam voditeljev držav in vlad članic EU v novi strateški agendi 2019-2024.
2 Krizne politike in orodja digitalizacije
Nemško predsedovanje postavlja trajnostno gospodarsko in socialno okrevanje v središče evropskega odgovora na koronapandemijo. Pri tem je digitalizaciji namenjena osrednja vloga v povezavi z enotnim digitalnim trgom, krepitvijo konkurenčnosti in inovativnosti. Programu Digitalna Evropa je v sklopu Enotni trg, inovacije in digitalno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 namenjenih 6,7 milijarde EUR. Pri razvoju digitalnih orodij si bo Nemčija prizadevala za uveljavitev sistema za spremljanje stikov z okuženo osebo, ki bo deloval v celotni Evropski uniji. Prav tako želi razviti skupni evropski digitalni sistem za zgodnje opozarjanje pred boleznimi in rešitve za izvajanje digitalnega izobraževanja (platforma Europass). Predsedovanje se bo zavzemalo za krepitev odpornosti družbe v odnosu do lažnih in zavajajočih informacij na spletu.
3 Strateške prioritete digitalizacije
V uvodu programa nemškega predsedovanja je digitalizacija postavljena ob bok »velikim procesom prehoda, ki zaznamujejo naš čas« kot so podnebne spremembe in spremembe na področju dela. Nemčija naslavlja strateške prioritete digitalizacije v naslednjih dveh razsežnostih: digitalna preobrazba in digitalna (tehnološka) suverenost. Prva opredeljuje karakter digitalizacije Evrope, druga pa tehnologije digitalizacije. V obeh pogledih je ambicija nemškega predsedovanja uveljavljanje t.i. evropskega pristopa na področju novih tehnologij tako na mednarodni kot evropski ravni.
3.1 Digitalna preobrazba
Nemčija zagovarja digitalno preobrazbo, ki v izhodišče digitalizacije družbe ter organizacijskih in poslovnih procesov postavlja evropske vrednote in temeljne pravice. Družbeni in ekonomski učinki digitalizacije morajo slediti skupnim evropskim standardom in normam kot so večja trajnost, čim nižja poraba energije in virov, poštena konkurenca, socialna kohezija, zaščita potrošnikov, družbena odgovornost itd. Nemško predsedovanje si bo prizadevalo za uveljavljanje teh načel pri digitalnem upravljanju notranjega trga (npr. boljši predpisi o odgovornosti in varnosti platform ter digitalnih storitev, dostava spletnega nakupa v razumnem roku, varstvo intelektualne lastnine, pravica do pravičnega dostopa, vzpodbujanje ustvarjalnosti). V okviru izvajanja strategije Evropske unije v digitalni dobi bo pozornost namenjena zagotavljanju dobrih delovnih pogojev in socialne varnosti za nove oblike dela ter posredovanje veščin in kompetenc za digitalno dobo (digitalno izobraževanje). Nemčija si v svojem programu prizadeva za digitalno preobrazbo, ki je usmerjena v splošno blaginjo, osredotočena na ljudi in upošteva svobodno demokratično družbo.
3.2 Digitalna (tehnološka) suverenost
Vprašanje digitalne in tehnološke suverenosti je rezultat zavedanja držav članic, da Evropska unija v primerjavi z ZDA in Kitajsko zaostaja v razvoju tehnologij kot so 5G omrežja, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, kvantno računalništvo itd. Te tehnologije so ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnost v podatkovni ekonomiji. Pandemija covid-19 je dodatno izpostavila odvisnost Evropske unije od digitalnih infrastruktur, platform in storitev, katere upravljajo ameriška in kitajska tehnološka (internetna) podjetja. S tem so povezana tudi tveganja na področju zasebnosti in varnosti evropskih uporabnikov kot tudi ranljivost demokratičnih sistemov držav članic na vplive družbenih omrežij. Digitalna (tehnološka) suverenost predstavlja usmeritev, za katero si Nemčija želi, da bo postala »vodilni motiv evropske digitalne politike«. Izvajanje te usmeritve je v programu predsedovanja opredeljeno z naslednjimi prioritetami: vzpostavitev skupnega razumevanja digitalne suverenosti med državami članicami, krepitev evropskih digitalnih zmogljivosti (kompetence za digitalne ključne tehnologije, izgradnja evropske digitalne infrastrukture, širokopasovnih povezav, krepitev omrežnih zmogljivosti ter kibernetske varnosti) in skupna podatkovna politika (pravila in smernice za varstvo in zanesljivost podatkov, primerna raba podatkov velike vrednosti, skupni evropski podatkovni prostori kot npr. Gaia X). Nemško predsedovanje si bo prizadevalo za evropsko digitalno suverenost na davčnem (pravična in pregledna obdavčitev na globalni ravni glede na izvor dobičkov) in finančnem področju (regulacija čezmejnih digitalnih finančnih storitev in kripto sredstev).
3.3 Demokracija in civilna družba v digitalni dobi
Digitalizacija se v program nemškega predsedovanja navezuje tudi na demokracijo in civilno družbo. Na podlagi izkušenj s pandemijo covid-19 se bo Nemčija zavzemala za krepitev odpornosti družbe v odnosu do lažnih in zavajajočih informacij na spletu, ki polarizirajo družbene razprave in jih povzročajo zunanji akterji in usmerjene dezinformacije. V kontekstu strategije Evropske unije v digitalni dobi bo pozornost namenjena digitalni udeležbi državljank in državljanov ter demokratizaciji interneta kot skupni evropski vrednoti. Digitalni vidiki demokracije in civilne družbe so neposredno povezani s tretjim vodilom nemškega predsedovanja »pravična Evropa«. To vodilo izpostavlja pomen dejavne civilne družbe, podporo njenim aktivnostim in potrebo po evropski javni sferi, ki živi v kulturni in medijski raznolikosti. Osrednjega pomena ostaja zagotavljanje svobode izražanja in pluralnosti medijev. Nemško predsedovanje želi o teh vsebinah razpravljati na ravni Evropskega sveta v povezavi z akcijskim načrtom Komisije za evropsko demokracijo ter v okviru konference o prihodnosti Evrope.
4 Pozivi civilne družbe glede nemškega digitalnega dosjeja
Nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory in LobbyControl v poročilu o korporativnem lobiranju in nemškem predsedovanju EU opozarjata na vpliv velikih podjetij na nemško vlado. V poročilu zajete študije primera prikazujejo, kako pogosto so nemška ministrstva pripravljena podpirati in zagovarjati interese ključnih (domačih) industrij in podjetij na račun evropskega javnega interesa. V povezavi s pritiski korporativnega lobiranja sta v poročilu izpostavljeni dve področji digitalnega dosjeja nemškega predsedovanja Digitalna obdavčitev (str. 36-37) in E-zasebnost (str. 39-41). Vpliv korporativnega lobiranja je pogojen s preglednostjo in odprtostjo delovanja političnih institucij Evropske unije. Skupina novinarjev Investigate Europe opozarja na zakonodajno nepreglednost odločanja v Svetu EU in posledično slabšo preglednost nemškega predsedovanja.
4.1 Digitalna obdavčitev
Marca 2018 je Evropska komisija na zahtevo Francije in Nemčije pripravila predlog obdavčitve dohodkov digitalnih korporacij kot so Amazon, Google in Facebook (t.i. evropski davek na digitalne storitve). Digitalni davek izhaja iz načela, da se dobički digitalnih dejavnosti obdavčijo v državi, v kateri se nahajajo uporabniki in potrošniki, tudi če podjetje v njej ni fizično prisotno. V izhodišču je bilo Nemčiji bližje oblikovanje globalne rešitve v okviru pogajanj Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), zato je nemško zunanje ministrstvo pod pritiskom lobiranja federacije nemške industrije umaknilo podporo evropski rešitvi. Razlog naj bi bile grožnje ZDA s trgovinskimi sankcijami proti ključnim nemškim izvoznim industrijam. Nemško predsedovanje EU si sedaj prizadeva za dosego globalnega dogovora na ravni OECD. Ob tem se pojavlja dvom o dovolj ambicioznem globalnem dogovoru za digitalno obdavčitev zaradi nasprotovanja ZDA, ki ščiti interese ameriških internetnih podjetij. Nemško predsedovanje naj ne bi imelo rezervnega načrta za primer propada pogajanj na ravni OECD, do katerega lahko pride zaradi pritiskov korporativnega lobiranja in zastoja zaradi epidemije covid-19. V tem primeru bi bil za EU ustrezen izhod vrnitev k evropskemu davku na digitalne storitve. Za takšno rešitev se zavzema tudi Evropska komisija, ki išče dodatne vire prihodkov za financiranje skupnega evropskega odziva na epidemije covid-19.
V času fizične distance, ko velike tehnološke korporacije ustvarjajo dodatne dobičke zaradi povečane uporabe družbenih omrežij in spletnega nakupovanja, je davek na digitalne storitve toliko bolj v javnem interesu.
4.2 E-zasebnost
Elektronska zasebnost je digitalna pravica uporabnika interneta, ki se nanaša na zasebnost njegove spletne komunikacije, vključno z vsebino e-pošte, obiskanih spletnih strani, spletnih nakupov in metapodatkov (s kom, kdaj in kje je potekala komunikacija). Večino teh podatkov zbirajo sledilni piškotki in drugi načini elektronskega spremljanja, ki jih oglaševalci, založniki in platforme družbenih omrežij prodajajo in uporabljajo za tržno oglaševanje ali politično sporočanje. Kritiki opozarjajo, da gre pri tovrstnem tržnem upravljanju množičnih zasebnih podatkov za poslovni model nadzorovalnega kapitalizma. Januarja 2017 je Evropska komisija predstavila predlog uredbe o e-zasebnosti (Uredba o spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij) s ciljem na novo urediti zbiranje podatkov prek piškotkov. Svoja predlog izhodišč je sprejel tudi Evropski parlament, ki se zavzema za večjo zaščito e-zasebnosti uporabnikov. Zastoj se zadnja tri leta dogaja v Svetu EU, v katerem vlade držav članic ne uspejo doseči soglasja glede skupnega predloga uredbe o e-zasebnosti (neuspešno je bilo tudi zadnje hrvaško predsedovanje EU). Nemška vlada je julija 2019 objavila spremenjeno nemško pogajalsko izhodišče, v katerem je bolj naklonjena zaščiti uporabnikov (varovalke pri obdelavi metapodatkov, privzete nastavitve zasebnosti). Po drugi strani ostaja dovzetna za interese oglaševalske industrije s tem, ko podpora sporne sledilne zidove, ki obiskovalcem preprečujejo ogled vsebin na spletni strani v primeru nestrinjanja z oglaševalskimi piškotki. Iskanje soglasja za uredbo o e-zasebnosti se bo nadaljevalo v času nemškega predsedovanja. Digitalne pravice v luči epidemije covid-19 ostajajo pomemben izziv za pravično Evropo. Velika tehnološka podjetja in njihovi poslovni modeli so v analizah in medijih prikazani kot rešitelji pred epidemijo. Po drugi strani države z njihovo pomočjo povečujejo obseg sledenja prebivalcem prek mobilnih telefonov, zdravstvenih podatkov in spletnih aplikacij.
Zato je pomembno, da nemško predsedovanje doseže soglasje z drugimi državami članicami, ki se bo zavzemalo za večjo zaščito e-zasebnosti evropskih državljanov.
4.3 Preglednost nemškega predsedovanja EU
Svet Evropske unije je pogosto kritiziran kot najmanj pregledna institucija EU pri sprejemanju evropske zakonodaje. Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic opozarja, da je za zainteresirane državljane skoraj nemogoče slediti zakonodajnim razpravam v Svetu, ki potekajo med predstavniki (ministri) vlad držav članic. Finsko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2019 si je zato prizadevalo za pregledno in odprto delovanje s ciljem približati Evropsko unijo bližje njenim državljanom in jo narediti razumljivejšo. Finska se kot znana zagovornica zakonodajne in upravne preglednost in odprtosti zaveda, da gre za pomembna vzvoda povečevanja zaupanja v EU, krepitve legitimnosti in zagotavljanja odgovornost odločanja. To usmeritev je spretno združila z uporabo digitalnih tehnologij. Med rezultati finskega predsedovanja na področju preglednega delovanja EU je tako več javno objavljanih internih dokumentov v spletnem registru Sveta EU, komunikacija prek Twitterja o novih zakonodajnih pogajanjih med Svetom in Evropskim parlamentom in objavljeni lobistični stiki višjih uradnikov v stalnem predstavništvu Finske pri EU. Finska je bila skupaj s Slovenijo med desetimi državami članicami, ki pripravile neuradni dokument »Povečevanje preglednosti in odgovornosti: ključ do boljšega delovanja Unije«. Nemčija ni podprla dokumenta, prav tako se ni odzvala na poziv članov Evropskega parlamenta, da zagotovi preglednost svojega predsedovanja EU.
Poziv Nemčiji se nanaša na zakonodajno preglednost odločanja v Svetu EU (priprava in dostopnost zapisnikov delovnih sestankov in pogajalskih izhodišč držav članic), preglednost lobiranja (celovito objavljanje lobističnih stikov in srečanj v povezavi z aktivnostmi Sveta EU in stalnimi predstavništvi držav članic pri EU), nova pravila in kulturo preprečevanja čezmernega korporativnega vpliva na predsedovanje EU ter zavrnitev vseh korporativnih sponzorstev za predsedovanje EU.
Pripravil mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo), koordinator zagovorništva in mreženja pri Mreži NVO-VID.
Priprava besedila je bila podprta s strani projekta »Towards an open, fair and sustainable Europe in the world – EU Presidency Project 2019-2021«, ki ga financira Evropska unija. Projekt v Sloveniji sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja ga platforma SLOGA. Besedilo ne izraža stališč Evropske unije ali Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Naslovna slika: Logo and claim for Germany’s Presidency of the Council of the EU.
Povezane vsebine