Strateški svet za digitalizacijo je pripravil prvi paket ukrepov, ki bi naj pospešili digitalizacijo Slovenije. Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ocenjuje, da so posamezni predlagani ukrepi presplošni, nezadostno utemeljeni in celo izključujoči. Ukrepi so usmerjeni predvsem na digitalni trg (podjetja in potrošnike) ter tehnološke rešitve, ob tem pa v premajhni meri naslavljajo družbene vidike digitalizacije.
V nadaljevanju predstavljamo komentarje na predlagane ukrepe in dodatne predloge ukrepov, za katere ocenjujemo, da v večji meri naslavljalo človeške in družbene potrebe v povezavi z digitalno preobrazbo.
Splošni komentarji na prvi paket ukrepov
1) Pri ukrepih ni razvidna informacija o njihovi upravičenosti (npr. ali obstaja potreba pri ciljnih skupinah, ali je bil preverjen javni interes, kakšni so pričakovani trajnostni učinki glede na investicijo sredstev) ter podatki o njihovi izvedbi (kdo, kaj, kdaj).
2) Pri posameznih ukrepih, ki se neposredno nanašajo na osebne podatke ljudi kot npr. e-osebna izkaznica, manjkajo informacije o zagotavljanju varnosti in zasebnosti prebivalcev.
3) Pri ukrepih, kot sta eSlovenija – mobilna aplikacija in enoten portal ter obvezen e-podpis v državni upravi, je v situaciji neenakopravne tehnološke opremljenosti ljudi (vsi prebivalci ne uporabljajo ustreznih pametnih telefonov in e-podpisovanja) potrebno zagotavljati vzporedne papirnate storitve.
4) Pri ukrepih za Javno upravo in digitalno družbo je v ospredju uprava, pri čemer manjka ocena pozitivnih učinkov na državljane, predvsem v luči nizkega zaupanja med prebivalstvom v digitalizacijo in pomanjkanja veščin za rabo e-storitev.
5) Manjkajo osnovni ukrepi za zagotavljanje enake digitalne vključenosti za vse prebivalce Slovenije. Predvsem za tiste, ki se doslej niso uspeli/mogli/želeli sami vključiti v digitalno družbo: ruralno prebivalstvo, starejši (65+), digitalno slabše pismeni, ljudje z različnimi oblikami invalidnosti in oviranostmi, migranti, tujci in narodne manjšine, ki ne obvladajo slovenskega jezika.
Komentarji na posamezne ukrepe
6) Pri ukrepu digitalizacija učnega procesa v šolah ni jasno, kaj ta ukrep predlaga drugače, kot je do sedaj. Ne govori o razmerju med digitalno obliko učnega procesa in učnega procesa v živo ali pa o vrstah znanja, ki bi se preverjalo na en ali drug način. Ni razvidno, kako naj bi predvidena digitalizacija učnega procesa (koliko gre pri tem za digitalni pouk v razredu in koliko na daljavo) vplivala na učence. Niso omenjeni zdravstveni in razvojni vidik digitalnega pouka ter digitalizacija učnega procesa za otroke s posebnimi potrebami.
7) Pri ukrepu digitalni bon za vseživljenjsko učenje na področju digitalnih veščin ni razvidno, katere vsebine bi vključeval (npr. ali je predvideno tudi učenje za uporabo spletnih storitev). Kakšne vsebine so mišljene in zakaj niso omenjene vsaj EU digitalne kompetence za državljane? Ni pojasnjeno, zakaj omejitev na starostno skupino. Digitalni bon bi moral biti dostopen za vse, ki si želijo znanja na področju digitalnih veščin.
8) Ukrep Enotna platforma za javne oblike prevozov – na to temo je bilo že veliko poskusov, ki so se izjalovili. Sicer pa morajo biti v izhodišču tudi tovrstne platforme v ustrezno dostopne ter posledično na voljo za uporabo vsem, predvsem t.i. ranljivim skupinam v prometu. Zato je plačljivost teh storitev vsaj za nekatere skupine vprašljiva.
9) Ukrep Samodejno podnaslavljanje za gluhe in naglušne – za gluhe je edina ustrezna besedilna alternativa audio posnetku slovenski znakovni jezik, ker je slovenščina zanje tuj jezik. Podnaslavljanje koristi naglušnim, tudi kognitivno oviranim posameznikom ter starejšim, ki se srečujejo s podobnimi tegobami izgube sluha.
10) Pri ukrepu uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v OŠ in SŠ niso omenjeni programi za otroke s posebnimi potrebami in digitalizacija njihovih učnih procesov. Uvajanje obveznega predmeta računalništva in informatike lahko privede do velikih razlik med ravnmi izobraževanja in postavi določene skupine v podrejen izhodiščni položaj tudi na trgu dela.
Predlogi za dodatne ukrepe, katere bi moral nasloviti Svet za digitalizacijo
11) Ukrep E-demokratizacija političnega sistema, ki se nanaša na izboljšanje demokratičnih procesov s pomočjo digitalnih tehnologij, kadar je to smiselno (uvedba e-volitev in sistema e-peticij za Državni zbor). Slovenija se je nahaja na 12. mestu v EU po indeksu e-participacije v letu 2020. Zgolj 5 % posameznikov v Sloveniji je leta 2020 sodelovalo v spletnih posvetovanjih ali glasovanju o civilno družbenih ali političnih vprašanjih (povprečje EU-27 10 %). V povezavi s tem predlagamo ukrep pridružitve Slovenije Partnerstvu za odprto vlado (https://www.opengovpartnership.org/).
12) Ukrep Posodobitev definicije IKT orodij in storitev kot upravičenih stroškov v javnih razpisih. Ukrep naslavlja ministrstva vlade RS, da v vse javne razpise vgradijo finančno podporo uporabi in razvoju odprto-kodne programske opreme in storitev. Konkretno to pomeni, da so med upravičeni stroški ne samo nakupi licenc ampak tudi na ostale oblike uporabe storitev, povezanih z prostim programjem in storitvami kot so donacije in prispevki za razvoj, dokumentacijo, prevajanje in tehnično pomoč, ki jih izvajajo fizične in pravne osebe ter niso direktno povezani z licenco programske opreme ali storitve.
13) Ukrep E-vključenost ranljivih skupin prebivalstva, ki se nanaša na omogočanje ustrezne spletne oz. digitalne dostopnosti, konkretne aktivnosti za dvig digitalne pismenosti in zaupanja v IKT za različne uporabniške skupine (pri tem so ključne prilagoditve za posamezno skupino). V EU je okoli 16% oseb s posebnimi potrebami in približno enako število starejših od 65 let, ki imajo podobne težave (vid, sluh, motorika). To pomeni, da ima približno četrtina prebivalcev EU težave z dostopanjem do spletnih vsebin.
Naslovna slika: Emily Morter (Unsplash).
En odziv na “Lahkotno pavšalni ukrepi Strateškega sveta za digitalizacijo”