Predlogi dopolnitev prioritet slovenskega digitalnega dosjeja za predsedovanje Svetu EU

Slovenija se je v skupnem 18-mesečnem programu prednostnih nalog trojnega predsedstva z Nemčijo in Portugalsko zavezala tudi k uresničevanje podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope. To področje uresničevanja strateške agende Sveta EU je podhranjeno z vidika digitalne preobrazbe. Slovenija ima v tem pogledu priložnost, da v času predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 nameni pozornost družbenim vidikom digitalizacije, ki se nanašajo na zaupanje v digitalne tehnologije.

Problematika zaupanja v digitalne tehnologije

Zaupanje družbe je ključnega pomena za digitalno preobrazbo in je pogojeno s predstavo ljudi o koristih digitalnih tehnologij za kakovost njihovih življenj. Pri tem imajo ključno vlogo informiranost, usposobljenost in ozaveščenost. Zadnja raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer o odnosu do učinkov digitalizacije na vsakdanje življenje ugotavlja, da 27 % vprašanih ni dovolj usposobljenih za uporabo digitalnih tehnologij v njihovem vsakdanjem življenju. Raziskava tudi ugotavlja, da 34 % vprašanih ni pripravljena varno deliti nekaterih svojih osebnih podatkov za izboljšanje javnih storitev. Več kot polovica, 55 % vprašanih je odgovorilo, da vsaj enkrat na teden ali pogosteje naletijo na novice ali informacije, za katere menijo, da potvarjajo resnico ali so napačne. V raziskavi je 57 % vprašanih odgovorilo, da podatki o tem, koliko energije porabi zagotavljanje in uporaba spletnih storitev (npr. predvajanje video posnetkov ali iskalniki) ne bi vplivala na njihovo uporabo teh storitev.

Vrzeli v digitalni koheziji družbe

Raziskava o odnosu do učinkov digitalizacije na vsakdanje življenje je bila izvedena pred pandemijo covida-19 zato lahko domnevamo, da se je zaradi intenzivnejše uporabe digitalnih tehnologij v obdobju fizične distance povečala občutljivost ljudi v povezavi z zasebnostjo in resničnostjo informacij. V praksi so se razkrile dodatne vrzeli v digitalni preobrazbi kot so težave s komunikacijo na daljavo zaradi pomanjkljive digitalizacije javnih storitev, plačljive in nezdružljive programske opreme ter uporabnikom neprijaznih e-storitev. Nevladne organizacije so zaznale težave pri izvajanju dela in učenja od doma ter pri e-vključenosti ranljivih družbenih skupin.

Predlogi dopolnitev slovenskega digitalnega dosjeja

Navedene družbene vidike digitalizacije v spremenjenih življenjskih razmerah zaradi pandemije covida-19 bi morala Slovenija v času predsedovanja izpostaviti kot samostojen del digitalnega dosjeja z delovnim naslovom »Digitalna kohezija – zaupanje družbe v digitalne tehnologije«. V okviru dosjeja bi morala Slovenija med predsedovanjem izvesti naslednje aktivnosti:

  1. Organizacijo večdeležniške konference z naslovom »Zaupanje družbe v digitalne tehnologije«, ki bo oblikovala politično deklaracijo za krepitev digitalne kohezije Evropske unije s poudarkom na opolnomočenju ljudi za naslavljanje gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov digitalnih tehnologij (cenovna dostopnost in uporabniška prijaznost digitalnih tehnologij, pametna uporaba namesto intenzivne, digitalne veščine za vsakdanje življenje s poudarkom na obdobjih fizične distance, ozaveščanje o okoljskih posledicah digitalnih tehnologij itd.).
  1. Oblikovanje politične pobude za dopolnitev evropskega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) s razsežnostjo, ki bo merila kakovost življenja v digitalnih družbah držav članic EU (podlaga za oblikovanje dodatne komponente so lahko UNESCO ROAM-X kazalniki, ki se nanašajo na človekove pravice, odprtost, dostopnost in večdeležniško sodelovanje).
  1. Zagovarjanje interesov manjših držav članic v povezavi z digitalno suverenostjo (jezikovna enakopravnost programske opreme in digitalnih storitev, enak dostop za uporabnike internetnih platform in digitalnih storitev v državah z majhnim nacionalnim trgom in uporaba odprtih standardov).
  1. Priprava političnih ukrepov za izboljšanje preglednosti delovanja Sveta EU z uporabo digitalnih orodij v skladu z neuradnim dokumentom »Povečevanje preglednosti in odgovornosti: ključ do boljšega delovanja Unije«, pri katerega pripravi je sodelovala tudi Slovenija.
  1. Vzpostavitev podpornega okolja za digitalno preobrazbo nevladnega sektorja v Evropski uniji (dostopna programska in strojna oprema, digitalna infrastruktura, kompetence, marketing, varnost, spodbujanje uporabe prostega programja in storitev).

Pričakovani učinki predlaganih dopolnitev digitalnega dosjeja

Predlagane dopolnitve digitalnega dosjeja slovenskega predsedovanja svetu EU bodo prinesle naslednje tri učinke:

1) Slovenija se bo predstavila kot država članica, ki zagovarja digitalno kohezivnost ter predlaga ustrezne politične rešitve za trajnostno digitalno preobrazbo Evropske unije;

2) Ambiciozen digitalni dosje na evropski ravni bo spodbudil politične odločevalce v Sloveniji, da oblikujejo nacionalni politični konsenz o dolgoročnih vsebinskih in organizacijskih okvirih digitalne preobrazbe Slovenije;

3) Izzivi trajnostne digitalizacije in zaupanja v digitalne tehnologije so področja, ki zahtevajo povezovanje različnih deležnikov in čezsektorsko sodelovanje.

Pripravil mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo), koordinator zagovorništva in mreženja pri Mreži NVO-VID.

Priprava besedila je bila podprta s strani projekta »Towards an open, fair and sustainable Europe in the world – EU Presidency Project 2019-2021«, ki ga financira Evropska unija. Projekt v Sloveniji sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja ga platforma SLOGA. Besedilo ne izraža stališč Evropske unije ali Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Naslovna slika: European Commission Audiovisual Service.

Povezane vsebine

Dodaj odgovor