Občanski dialog »Mi, internet«: poznavanje interneta zmanjšuje tveganja njegove uporabe

Nevladne organizacije so v okviru globalnega občanskega dialoga o prihodnosti interneta z naslovom »Mi, internet« organizirale spletne dogodke v Ljubljani, Mariboru in Žalcu, na katerih so občani razpravljali o vlogi interneta v vsakdanjem življenju in oblikovali predloge za boljše delovanje te tehnologije za posameznike in družbo.

KAZALO

1 Globalni občanski dialog »Mi, Internet«

2 Občanski dialog v Sloveniji

3 Predhodni rezultati dialoga »Mi, internet«

3.1 Zmerno pozitiven odnos do interneta

3.2 Podatki tako priložnost kot grožnja

3.3 Naslavljanje dezinformacij z izobraževanjem

3.4 Večji nadzor govora na internetu in več zasebnosti

3.5 Človekove pravice kot vodilo razvoja umetne inteligence

3.6 Več deležniški in več nivojski pristop k upravljanju interneta

3.7 Izkušnje slovenskih udeležencev

4 Zaključek

Globalni občanski dialog »Mi, Internet«

Globalni občanski dialog o prihodnosti interneta z naslovom »Mi, internet« (ang. We, the Internet) je potekal v oktobru 2020 v več kot 70 državah po celem svetu. Glavni cilj dialoga je bil preizkusiti, izboljšati in institucionalizirati razprave o prihodnosti interneta z metodo vodenega in informiranega posvetovanja z občani (deliberacije).

V globalnem dialogu je sodelovalo več kot 5.000 udeležencev po vsem svetu, ki so prihajali iz različnih sociodemografskih skupin kot so uslužbenci v pisarnah, delavci v proizvodnji, študenti, dijaki, upokojenci, brezposelni in ostali občani.

Udeleženci so si tekom moderiranega dialoga ogledali kratke video prispevke in poslušali predstavitve s ključnimi informacijami in podatki o aktualnih izzivih interneta, ki so se nanašali na odnos do interneta, upravljanje podatkov, kakovost komunikacije na internetu, umetno inteligenco in odločanje o prihodnosti interneta. Nato so v delovnih omizjih izmenjali izkušnje, poglede in mnenja ter oblikovali predloge. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so občani odgovarjali na anonimna anketna vprašanja.

Predhodni rezultati dialoga so bili predstavljeni odločevalcem na globalni ravni v okviru 15. letnega Foruma o upravljanju interneta (IGF). Globalni občanski dialog podpira prizadevanja Organizacije združenih narodov za odprto upravljanje interneta, ki bo bolj vključujoče za poučena in informirana kolektivna mnenja občanov.

↑ Kazalo ↑

Občanski dialog v Sloveniji

Občanski dialog v Sloveniji je potekal v obliki treh dogodkov, na katerih je velika večina udeležencev sodelovala preko spletne video konference.

Prvi dialog, na katerem je preko spleta sodelovalo 32 udeležencev, je potekal 18. oktobra v Žalcu. V drugem dialogu, ki je potekal 20. oktobra na dveh lokacijah v Ljubljani in Mariboru ter preko spleta, je sodelovalo 40 udeležencev.

Skupaj je v obeh dialogih sodelovalo 72 udeležencev. Nekaj več kot polovica (57 %) udeležencev je bilo ženskega spola. Dobra četrtina (27,8 %) udeležencev je bila starejših od 65 let, desetina (11,1 %) pa je bila mlajša od 25 let. Sociodemografske značilnosti udeležencev kažejo, da je bilo med udeleženci 37,5 % zaposlenih, 34,7 % upokojencev, 13,9 % dijakov in študentov ter 12,5 % nezaposlenih.

Organizatorji obeh dialogov so bile nevladne organizacije Inštitut za elektronsko participacijo (INePA, nacionalni koordinator), Društvo za razvoj civilnih iniciativ – Most Žalec, Ustanova Fundacija Sonda iz Maribora in Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ljubljana v sodelovanju z Mrežo nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo. Tehnično izvedbo občanskega dialoga prek video konference je omogočilo podjetje Navajo, poslovno in osebno svetovanje. Globalni koordinator projekta »We the internet« je bilo podjetje Missions Publiques iz Francije.

Predhodni rezultati občanskega dialoga »Mi, internet« bodo predstavljani na 3. Forumu Slovenske digitalne koalicije.

↑ Kazalo ↑

Predhodni rezultati dialoga »Mi, internet«

V nadaljevanju so predstavljeni predhodni rezultati globalnega dialoga za vsebinske sklope, ki so se nanašali na digitalno identiteto (podatke), digitalni javni prostor (dezinformacije) in upravljanje interneta. Dodatno so predstavljeni rezultati občanskih dialogov v Sloveniji, ki se nanašajo na odnos do interneta in umetno inteligenco.

Zmerno pozitiven odnos do interneta

Slovenski udeleženci dialoga imajo zmerno pozitiven odnos do interneta. Za skoraj polovico (48,5 %) pomeni internet bolj priložnost kot grožnjo. Slaba tretjina (30,9 %) udeležencev je mnenja, da internet predstavlja enako priložnost in grožnjo.

Internet deluje na treh ravneh, ki jih sestavljalo telekomunikacijska infrastruktura, standardi za pretok podatkov ter vsebine in storitve. Največji delež (47,1 %) slovenskih udeležencev popolnoma ali precej zaupa telekomunikacijski infrastrukturi, sledijo standardi za prenos podatkov (45,4 %) ter vsebine in aplikacije na svetovnem spletu (44,1 %).

Internetu kot celoti popolnoma ali precej zaupa 54 % udeležencev, medtem ko internetu kot celoti nekoliko zaupa 39,7 % udeležencev.

↑ Kazalo ↑

Podatki tako priložnost kot grožnja

Zakladnica digitalnih podatkov, ki jo zbiramo o sebi in našem okolju, bi lahko služila človeštvu in izboljšala naše življenje. Vendar pa lahko zbiranje in uporaba digitalnih podatkov posameznikom in družbi tudi škoduje. Glede na skupne rezultate globalnega dialoga je 50 % udeležencev mnenja, da je zbiranje in uporaba vse večjega obsega digitalnih podatkov tako priložnost kot grožnja. Četrtina (25 %) jih meni, da predstavljajo digitalni podatki bolj priložnost kot grožnjo.

V primerjavi z mednarodnim rezultati, je delež slovenskih udeležencev, ki so mnenja, da pomeni zbiranje in uporaba digitalnih podatkov tako priložnost kot grožnjo, nekoliko nižji (44,9 %). Prav tako je nižji delež udeležencev, ki so mnenja, da digitalni podatki predstavljajo bolj priložnost kot grožnjo (11,6 %). Po drug strani je dobra četrtina slovenskih udeležencev (26,1 %) mnenja, da so podatki bolj grožnja kot priložnost.

Na vprašanje, kdo naj nadzoruje zbiranje, dostop in uporabo (digitalnih) podatkov, je večina (58 %) udeležencev v globalnem dialogu odgovorila, da bi morali ljudje vsak zase imeti možnost sprejemati te odločitve, vključno o prodaji svojih podatkov. Enakega mnenja je bila tudi večina slovenskih udeležencev (59,5 %).

V zaključi oceni občanskega dialoga je 59,4 % slovenskih udeležencev odgovorilo, da se je njihovo razumevanje digitalnih podatkov in ravnanja z njimi izboljšalo zaradi informacij, ki so jih dobili v občanskem dialogu. Takšnega mnenja je bilo 66 % udeležencev v globalnem dialogu.

Velika večina (88,4 %) slovenskih udeležencev je mnenja, da podjetja in organizacije zbirajo preveč osebnih podatkov na spletu. Večina (75,4 %) se jih tudi ne strinja s trditvijo, da so ljudje dovolj seznanjeni o svojih pravicah glede osebnih podatkov. Dobra tretjina (36,2 %) slovenskih udeležencev meni, da je prav, da podjetja zbirajo podatke, če v zameno omogočajo brezplačne storitve vsem, ki to želijo.

V primerjavi z udeleženci iz drugih držav so slovenskih udeleženci izrazili večjo stopnjo zaskrbljenosti glede zbiranja in uporabe digitalnih podatkov, enako mero naklonjenosti osebni odgovornosti za sprejemanje odločitev glede dostopa, uporabe ter prodaje digitalnih podatkov in manjšo mero pripravljenosti deliti osebne digitalne podatke v prihodnje.

↑ Kazalo ↑

Naslavljanje dezinformacij z izobraževanjem

Problem “lažnih novic” ali natančneje “dezinformacij” je zelo pogosto izpostavljen problem v razpravah o digitalnem javnem prostoru. Pomen pravih informacij ob pravem času je v času pandemije covid-19 še toliko večji. Rezultati globalnega dialoga v prihodnosti interneta kažejo, da je več kot 36 % udeležencev mnenja, da so izpostavljeni dezinformacijam. Takšno mnenje ima 42 % slovenskih udeležencev.

Velika večina (76,6 %) udeležencev v globalnem dialogu meni, da bi morale tehnične skupnosti (organizacije, ki upravljajo kritične dele internetne infrastrukture) imeti vodilno vlogo pri skrbi za kakovost in resničnost vsebin na svetovnem spletu. Takšnega mnenja je 82,4 % slovenskih udeležencev. Enako visok delež slednjih tudi meni, da bi vodilo vlogo pri naslavljanju dezinformacij morale imeti še raziskovalne skupnosti in univerze ter civilna družba (73,6 % udeležencev).

Udeleženci globalnega dialoga so kot najbolj nujno in najbolj učinkovito rešitev za naslavljanje dezinformacij predlagali izobraževanje uporabnikov interneta, da se naučijo prepoznavati pravilnost informacij. Nosilci teh izobraževanje bi morali biti tako javni in zasebni sektor kot civilna družba.

↑ Kazalo ↑

Večji nadzor govora na internetu in več zasebnosti

Svoboda izražanja je ključna pravica tako v digitalnem kot v analognem svetu. Internet je za mnoge ljudi postal eden glavnih načinov prejemanja in posredovanja informacij ter idej. To velja tudi za vsebine, ki lahko žalijo, šokirajo ali so moteče (npr. politične parodije).

Manj kor polovica (43 %) udeležencev v globalnem dialogu je bila mnenja, da je svobodo govora na internetu treba nadzorovati z namenom, da ljudje ne bodo oškodovani ali nadlegovani. Tovrsten nadzor bi moral biti enak tako v zasebnih kot v javnih prostorih. Takšnega mnenja je bila tudi več kot polovica slovenskih udeležencev (55,1 %).

Po drugi strani je 49,3 % slovenskih udeležencev menilo, da bi moralo biti uporabnikom interneta zagotovljene več zasebnosti.

Manj kot petina (19 %) udeležencev v globalnem dialogu je bila mnenja, da bi morala biti svoboda govora na internetu popolna in brez omejitev. Uporabniki interneta bi morali imeti možnost povedati vse, brez nadzora nad njihovimi vsebinami. V primerjavi z mednarodnimi rezultati je takšnega mnenja 15,9 % slovenskih udeležencev.

Da bi svoboda govora morala biti prilagojena glede na situacijo spletnega prostora tako, da bi zasebni prostori na internetu omogočali popolno svobodo govora, javni prostori pa bi morali biti pod nadzorom, meni 17,4 % slovenskih udeležencev.

↑ Kazalo ↑

Človekove pravice kot vodilo razvoja umetne inteligence

Umetna inteligenca je danes pogost predmet razprav o tem, kaj ta tehnologija pravzaprav je in kaj v resnici lahko ali bo zmogla v prihodnosti. Nekaj manj kot polovica (48,4 %) slovenskih udeležencev občanskega dialoga »Mi, internet« meni, da je umetna inteligenca tako priložnost kot grožnja. Da je umetna inteligenca bolj priložnost kot grožnja, meni 31,3 % udeležencev.

Področja uporabe umetne inteligence, na katera slovenski udeleženci najpogosteje polagajo svoje upe so priročnejše in prijetnejše vsakdanje življenje (37,5 %), izboljšanje znanja in dopolnitev socialnih veščin (34,4 %) ter nove zaposlitvene možnosti in poenostavitev dela (32,8 %).

Po drugi strani vidijo v umetni inteligenci grožnjo predvsem v naslednjih področjih: povečevanje ekonomskih razlik in vodenje v družbene pretrese zaradi uvajanja umetne inteligence na delovna mesta (43,8 %), krepitev diskriminacije prikrajšanih skupin prebivalstva (40,6 %) in izguba nadzora nad življenjem (38,1 %).

Večina (71,9 %) slovenskih udeležencev meni, da bi morale biti človekove pravice prednostno vodilo za razvoj umetne inteligence.

↑ Kazalo ↑

Več deležniški in več nivojski pristop k upravljanju interneta

Zainteresirane strani uporabljajo različna orodja za reševanje ali upravljanje internetnih vprašanj in za določanje razvoja interneta v prihodnje. Ker so vprašanja povezana z internetom zelo zapletena, je včasih težko sprejeti odločitve. Velika večina (79 %) udeležencev mednarodnega dialoga se strinja, da se raziskovalnim in akademskim organizacijam omogoči večji vpliv pri oblikovanju politike upravljanja interneta. Da je potrebno omogočiti večji vpliv civilni družbi se strinja 70 % udeležencev. Sledijo državljani, regionalne mednarodne organizacije, vlade držav in zasebni sektor (podjetja).

V povezavi z vsebinami in nivojem upravljanja je mnenje večine udeležencev mednarodnega dialoga, da je potrebno odločanje o umetni inteligenci (72 %), upravljanju interneta (66 %) in dostopa do interneta (64 %) izvajati na globalni ravni. Po drugi strani je potrebno tematike kot sta dezinformacije in podatki obravnavati na regionalnih ali nacionalnih nivojih.

Udeleženci so se v veliki meri (87,1 %) strinjali, da bi morali tovrstni občanski dialogi postati del običajnega načina odločanja o prihodnosti interneta.

↑ Kazalo ↑

Izkušnje slovenskih udeležencev globalnega dialoga »Mi, internet«

Skoraj polovica (49,1 %) slovenskih udeležencev je imela po zaključku dialoga občutek, da se je njihovo poznavanje interneta izboljšalo. Znanje o upravljanju interneta se je izboljšalo pri 41,2 % udeležencev, pri tretjini udeležencev pa se je izboljšalo znanje o dezinformacijah (33,3 %), osebnih podatkih (32,3 %) in zasebnosti (30,4 %).

Prav tako je skoraj polovica (47,7 %) udeležencev navedla, da so tekom dialoga spremenili svoje mnenje o posameznih temah.

Skoraj tretjina (30,4 %) slovenskih udeležencev je odgovorila, da namerava v prihodnje spremeniti odnos do deljenja digitalnih podatkov tako, da bodo delili manj osebnih podatkov (takšnega mnenja je bilo 53,9 % udeležencev v mednarodnem dialogu).

V zaključnem delu razprave o naslavljanju dezinformacij je 72,1 % slovenskih udeležencev odgovorilo, da bodo v prihodnje bolj previdni kaj berejo, gledajo ali poslušajo na internetu. Takšnega mnenja je bilo 83 % udeležencev v mednarodnem dialogu.

↑ Kazalo ↑

Zaključek

Smer prihodnjega razvoja interneta bo vplivala na vse nas, tudi na tiste, ki še niso povezani in na prihodnje generacije. Občanski dialog »Mi, internet« je vzorčni primer uporabe globalnega posvetovanja o prihodnosti interneta ter nov način iskanja skupnih točk in ukrepov glede upravljanja interneta. Predstavlja prizadevanja Organizacije združenih narodov in Mednarodnega foruma o upravljanju interneta, da bi postala bolj odprta in vključujoča za poučena in informirana kolektivna mnenja občanov.

↑ Kazalo ↑

Pregled predhodnih rezultatov je pripravil mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo.

V prispevku so uporabljeni predhodni podatki globalnega dialoga »We, the Internet«, ki so dostopni na https://missionspubliques.org/what-citizens-think-about-the-internet-and-its-future/?lang=en.

Dodaj odgovor