Prispevek NVO za 3. forum Slovenske digitalne koalicije: “Za digitalno kohezijo”

Vizija digitalne preobrazbe Slovenije mora vključevati razvoj in uporabo digitalnih tehnologij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Cilji trajnostnega razvoja imajo tri razsežnosti – gospodarski razvoj, socialno vključenost in okoljsko trajnost. Digitalne tehnologije je zato potrebno presojati z vidika prispevka k uresničevanju vseh treh razsežnosti.

Obstoječa vizija digitalne preobrazbe Slovenije

Obstoječa predstava digitalne preobrazbe v Sloveniji postavlja v ospredje gospodarski razvoj, ki ga država podpira z evropskimi sredstvi (90 milijonov evrov v iztekajoči se finančni perspektivi za pametno specializacijo, digitalizacijo in e-poslovanje podjetij, 9 milijonov evrov za računalniško pismenost odraslih v povezavi s poklicnimi kompetencami). Drugo razvojno prioriteto predstavlja digitalizacija javne uprave (40 milijonov evrov) in tretjo digitalizacija izobraževalnega sistema (37 milijonov evrov). Po drugi strani je država neučinkovita pri izvajanju projekta za gradnjo omrežij naslednje generacije (razpis GOŠO). Prav tako v nezadostni meri izvaja podporo projektom digitalnega opismenjevanja in e-vključenosti v vrednosti milijon evrov. Posledica tako razporejenih razvojnih vlaganj je neuravnotežena in netrajnostna digitalna slika države Slovenije.

Digitalni razkorak

Po podatkih Statističnega urada Slovenije 10 % gospodinjstev nima dostopa do interneta. Epidemija COVID-19 je dodatno razkrila, da nekatera gospodinjstva nimajo ustrezne internetne hitrosti in računalniške opreme za delo in učenje na daljavo. Slovenija se po ceni širokopasovne internetne povezave uvršča med dražje države članice EU (DESI indeks 2020). Nesorazmerna cena glede na kupno moč prebivalstva predstavlja enega izmed razlogov za neuporabo interneta ali za nakup cenejšega, a počasnejšega paketa telekomunikacijskih storitev.

E-izključenost

Poročilo UMAR o razvoju 2020 med drugim izpostavlja počasnejše kot v EU spremembe na področju digitalnih spretnosti prebivalstva, po katerih se Slovenija nahaja pod povprečjem EU na 17. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2019 v Sloveniji med 16–74-letniki 28 % oseb s pomanjkljivimi digitalnimi veščinami in 17 % brez digitalnih veščin. Težavo za uporabnike interneta predstavljajo tudi pomanjkljiva digitalizacija javnih storitev, plačljiva in nezdružljiva programska oprema ter neprijazne e-storitve (še posebej za ranljive skupine).

Nezaupanje v digitalne tehnologije

UMAR poročilo o produktivnosti navaja podatek, da 28 % ljudi v Sloveniji meni, da imajo digitalne tehnologije negativen vpliv na njihovo kakovost življenja (EU povprečje 18 %). Negativen vpliv je lahko posledica slabih izkušenj z uporabo interneta (varnost, zasebnost), prekomerne uporabe na delovnem mestu ali v zasebnem življenju (negativen vpliv na zdravje, medčloveške odnose). Večina (88 %) slovenskih udeležencev mednarodnega občanskega dialoga »Mi, internet« je mnenja, da podjetja in organizacije zbirajo preveč osebnih podatkov na spletu (npr. poslovni modeli spletnih platform) ter da jih je 40% izpostavljenih dezinformacijam. Kot pogost problem komunikacije na internetu so izpostavili sovražni govor, lažne novice in spletne prevare (43 % udeležencev meni, da internet ni varen prostor). Pomemben vidik digitalne pismenosti je tudi okoljska ozaveščenost. V raziskavi Eurobarometer o odnosu do učinkov digitalizacije na vsakdanje življenje 2020 je 57 % vprašanih odgovorilo, da podatki o tem, koliko energije porabi zagotavljanje in uporaba spletnih storitev (npr. predvajanje video posnetkov ali iskalniki) ne bi vplivala na njihovo uporabo teh storitev.

Razvojni preobrat v smer digitalne kohezije

Nevladne organizacije zagovarjamo takšno vizijo digitalne preobrazbe Slovenije, ki bo postavila v središče digitalno kohezijo. Digitalna kohezija pomeni, da sta razvoj in uporaba digitalnih tehnologij usmerjena v doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V središče te vizije je postavljen človek in njegove potrebe po ekonomski varnosti, socialni vključenosti in zdravemu okolju. Tem potrebam mora biti podrejen tudi tehnološki razvoj. Zato so problematične digitalne tehnologije, katerih zagovorniki vede (zaradi partikularnih interesov) ali ne vede izpostavljajo pozitivne učinke, negativne pa pometajo pod preprogo.

Poziv nevladnih organizacij za digitalizacijo Slovenije

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je zato v poziv vladi RS za digitalizacijo Slovenije vključila naslednje ukrepe:

1) Da se do leta 2023 sistemsko omogoči krepitev zaupanja prebivalstva v digitalne tehnologije z digitalnim opismenjevanjem in ozaveščanjem o vplivu digitalnih tehnologij na vsakdanje življenje (na primer: ukrepi izobraževanja, promocijske aktivnosti na terenu, predstavitve, delavnice in pomoč uporabnikom v lokalnih okoljih).

2) Da se do leta 2023 izvedejo ukrepi za izboljšanje e-vključenosti ranljivih skupin in podeželja preko podpore aktivnostim civilne družbe (kot so na primer: podarjanje obnovljene in prilagojene računalniške opreme za socialno ogrožene posameznike in gospodinjstva, spodbujanja teledela na podeželju in razvoja neprofitnih digitalnih storitev za kakovostno življenje na daljavo).

3) Da se do leta 2022 vzpostavijo dostopne in uporabnikom prijazne storitve e-uprave za državljane, pri čemer naj njihov razvoj in spodbujanje uporabe poteka v sodelovanju s ciljnimi družbenimi skupinami, in ki morajo zagotavljati udeležbo državljanov pri odločanju in krepiti preglednost delovanja države (na primer: uvedba e-volitev na daljavo in sistema e-peticij).

4) Da se do leta 2021 zagotovijo sistemski pogoji za trajnostno delovanje podpornega okolja za digitalizacijo nevladnega sektorja, ki bo preko pridobivanja digitalnih veščin, boljše dostopnosti programske in strojne opreme, krepitve zagovorništva in vzpostavljanja medsektorskih partnerstev na področju digitalnega preoblikovanja prispevalo k profesionalizaciji, preglednosti in učinkovitosti nevladnih organizacij.

Viri:

Dodaj odgovor