Slovenija je januarja 2020 skupaj z devetimi državami članicami EU pripravila neuradni dokument »Povečevanje preglednosti in odgovornosti: ključ do boljšega delovanja Unije«. Dokument se nanaša na preglednost odločanja v Svetu EU in predstavlja usmeritev za uresničevanje načela sodelovanja državljanov ter civilne družbe pri izvedbi predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Povečevanje preglednosti in odgovornosti
Izhodišče dokumenta »Povečevanje preglednosti in odgovornosti: ključ do boljšega delovanja Unije« predstavlja stališče desetih držav EU (Belgije, Danske, Finske, Estonije, Irske, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Slovenije in Švedske), da je na prihodnost pripravljena in učinkovita Evropska unija, ki je odgovorna ter uživa zaupanje in sodelovanje svojih državljanov. Pri tem sta ključna krepitev odprtosti in izmenjave informacij, ker približujeta državljane Evropski uniji in omogočata institucijam večjo legitimnost, odgovornost ter učinkovitost.
Dokument v nadaljevanju ugotavlja, da so institucije v zadnjih letih pokazale svojo zavezanost k posodobitvi zakonodajnih delovnih metod EU po načelih iskrenega sodelovanja, preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti. Določene pobude so že bile uresničene, druge pa so bile predlagane in so v pogajanjih. Kljub temu je glede na trenuten razkorak med politiko preglednosti EU in pričakovanji državljanov, še vedno prostor za izboljšave.
Neuradni dokument za izboljšanje delovanja Unije se nanaša na odločanje v Svetu EU, zato je še posebej relevanten za uresničevanje načel preglednosti in sodelovanja državljanov pri izvedbi predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Informiranje o pripravah na predsedovanje Svetu EU
Vlada RS je na spletnem mestu državne uprave vzpostavila spletno podstran z informacijam o projektu Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021 (dostop v avgustu 2020). Podstran vsebuje tri vsebinske sklope »Program in prednostne naloge«, »Priprave na predsedovanje« in »Promocija Slovenije*«.
V prvem sklopu sta dostopna 18-mesečni program Nemčije, Portugalske in Slovenije ter splošna informacija o dvodelni sestavi šestmesečnega programa predsedovanja Slovenije. V drugem sklopu je objavljen kratek opis organizacijskega in logističnega okvira za izvedbo priprav na predsedovanje, na katerega se navezujejo javne objave in prosta delovna mesta. Tretji sklop vsebuje priročnik Košarica mest za pripravo spremljevalnega programa predsedovanja. Podstran z informacijam o predsedovanju Svetu EU dopolnjujejo novice o pripravah na predsedovanje in aktivnostih Slovenije v povezavi aktualnim nemškim predsedovanjem.
* Naslov sklopa je bil preimenovan v »Priložnosti« in se nanaša na ozaveščanja prebivalstva o pomenu predsedovanja in širše o vidiku Slovenije kot članice Evropske unije z aktivnostmi kot sta Evropa v šoli in sodelovanje z univerzami in visokošolskimi zavodi (dostop v novembru 2020).
Nepregledno informiranje o prioritetah Slovenije
Spletna podstrani z informacijam o projektu predsedovanja Svetu EU je zelo skopa z vsebinami o prioritetah šestmesečnega programa Slovenije. V avgustu 2020 so bili v zvezi s prioritetami predsedovanja objavljeni skupen program tria predsedstev Nemčije, Portugalske in Slovenije ter splošne informacije o aktivnostih resornih ministrstev in izjave predstavnikov vlade v aktualnih novicah.
Na spletni podstrani ni dostopen osnutek prednostnih nalog predsedovanja Svetu Evropske unije, katerega je Vlada RS sprejela septembra 2019. Prav tako niso objavljene aktualne informacije o procesu oblikovanja šestmesečnih prioritet Slovenije. Projektna skupina za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja je januarja 2020 pripravila prvi osnutek koledarja slovenskega predsedovanja, ki tudi ni dostopen širši javnosti.
Nastale razmere zaradi pandemije covida-19 so bistveno spremile prvotni organizacijski in vsebinski okvir predsedovanja Slovenije. Določene vsebine in načrtovane prioritete zato niso več relevantne. Ne glede na to si mora Vlada RS prizadevati za pregledno, na enem spletnem mestu dostopno in sprotno informiranje javnosti o političnih in vsebinskih prioritetah predsedovanja Svetu EU.
Vključevanje nevladnih organizacij med predsedovanjem Svetu EU
Vključevanje nevladnih organizacij v pripravo in izvedbo predsedovanja pripomore k večji preglednosti in boljšim odločitvam Sveta EU. Država Slovenija je pridobila takšno izkušnjo med prvim predsedovanjem, ki je potekalo od 1. januarja do 30. junija 2008.
Takrat je bil za izvajanje komuniciranja med Vlado RS in nevladnimi organizacijami pred in med predsedovanjem Svetu EU vzpostavljen spletni portal Predsedovanje.si. Portal je podpiral medsebojno informiranje resornih ministrstev in nevladnih organizacij o dejavnostih in dogodkih tekom predsedovanja ter spletni dialog o prednostnih nalogah, pripravi stališč za konkretne dosjeje in vsebinski pripravi neformalnih dogodkov. Tekom predsedovanja so potekali tudi informativni sestanki resornih ministrstev z nevladnimi organizacijami na poročanja o temah predsedovanja.
Poročilo o prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU navaja kot primera sodelovanje in dialog z nevladnimi organizacijami pri upoštevanju problematike otrok v oboroženih konfliktih znotraj operacij kriznega upravljanja ter zagotavljanju skladnosti politik za razvoj.
Podobno komunikacijsko prakso med Vlado RS in nevladnimi organizacijami bi bilo zato potrebno vzpostaviti tudi za predsedovanje v letu 2021. Vključevanje nevladnih organizacij med predsedovanjem bi se moralo nanašati na naslednja tri področja (povzeto in dopolnjeno po Klara Rozman in Senka Vrbica, 2015):
1) Tekoče informiranje o pripravi stališč (do predlogov zakonodajnih aktov in predlogov odločitev politične narave EU), usmeritev (do predlogo aktov EU, ki niso zakonodajne narave) in izhodišč (za delovanje predstavnikov RS v za delovanje predstavnikov RS v Svetu EU na ravni ministrov držav članic EU in v Evropskem svetu) Vlade RS.
2) Vnaprejšnje objavljanje dnevnih redov delovnih sestankov Sveta EU, sprotno objavljanje zapisnikov sestankov in izboljšan dostop do dokumentov (tudi v postopkih trialoga med Parlamentom, Svetom in Komisijo)
3) Omogočanje sodelovanje javnosti pri oblikovanju stališč, usmeritev in izhodišč Vlade RS, ki so pomembna za oblikovanje odločitev EU.
Vlada RS do avgusta 2020 ni pokazala interesa za vzpostavitev mehanizma za vključevanje nevladnih organizacij v predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Prav tako nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe niso vključene v programiranje prioritet slovenskega digitalnega dosjeja.
Ali bo Sloveniji uspelo kapitalizirati politični vpliv med predsedovanjem Svetu EU?
Država Slovenija bo s predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici 2021 prevzela politično odgovornost tudi za uresničevanje evropske strategije digitalne preobrazbe. Pri tem ima na voljo dva scenarija delovanja.
Po prvem scenariju bo predsedovanje Svetu EU izvedla predvsem po operativni plati sledeč podedovani agendi nemškega in portugalskega predsedovanja. Takšen pristop je ubrala med prvim predsedovanjem Svetu EU leta 2008.
Po drugem scenariju lahko Slovenija, ob predpostavki premišljenega in zrelega političnega pristopa, uveljavi svoje ambicije, ki so v sozvočju z aktualnimi razvojnimi izzivi, a hkrati zaradi vpliva korporativnih interesov na obrobju evropske politične agende.
Na področju digitalne preobrazbe bo takšno ambicijo predstavljalo sprejetje evropske politične deklaracije za družbeno zaupanje v digitalne tehnologije. Takšna deklaracija bo zavezovala države članice EU h ukrepom za krepitev evropske digitalne kohezije (cenovna dostopnost in uporabniška prijaznost digitalnih tehnologij, digitalna pismenost za vsakdanje življenje, spodbujanje odprtih standardov, jezikovna enakopravnost in tehnološka nevtralnost programske opreme in digitalnih storitev, dopolnitev evropskega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe s komponento kakovosti življenja, digitalizacija nevladnega sektorja itd.).
Prav tako bo Slovensko predsedovanje pustilo dodaten evropski pečat, če bo z izvedlo vzorčni primer krepitve preglednosti in odgovornosti sprejemanja odločitev v Svetu EU. Vzorčni primer bo vključeval sprotno spletno informiranje in omogočanje sodelovanja javnosti pri pripravi stališč, usmeritev in izhodišč Vlade RS, ki so pomembna za oblikovanje odločitev EU ter vnaprejšnje objavljanje dnevnih redov delovnih sestankov Sveta EU, sprotno objavljanje zapisnikov sestankov in izboljšan dostop do dokumentov sveta.
Na takšen način bo Slovenija politični vpliv, ki ga bo imela med predsedovanjem, kapitalizirala za krepitev evropske digitalne kohezije in zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja Evropske unije. Dveh ambicij, ki sta v javnem interesu evropskih državljank in državljanov.
Pripravil mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo), koordinator zagovorništva in mreženja pri Mreži NVO-VID.
Priprava besedila je bila podprta s strani projekta »Towards an open, fair and sustainable Europe in the world – EU Presidency Project 2019-2021«, ki ga financira Evropska unija. Projekt v Sloveniji sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja ga platforma SLOGA. Besedilo ne izraža stališč Evropske unije ali Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Naslovna slika: Spletni portal Predsedovanje.si (arhivski posnetek strani).
Povezane vsebine