Država Slovenija je v strategijo Digitalna Slovenija 2020 zapisala cilj vzdržno, sistematično in osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe (str. 12). Navkljub več milijonskim investicijam v digitalizacijo se Slovenija sooča s počasno digitalno preobrazbo in neuravnoteženo digitalno sliko. Ključen razlog za takšno stanje je odsotnost razvojnega sodelovanja med deležniki digitalne preobrazbe.
V Strategiji Digitalna Slovenija 2020 je navedena ustanovitev Strateškega sveta DSI2020 (str. 45), ki bo v ožji sestavi vključeval predstavnike institucij državne oz. javne uprave, v širši sestavi pa predstavnike industrije, nevladnih organizacij ter predstavnike civilne in internetne javnosti. Več deležniški svet se bo sestajal najmanj dvakrat letno. Vodil, upravljal in usklajeval bo izvajanje strategije Digitalna Slovenija 2020 in pridruženih strategij ter vladi RS poročal o izvajanju strategije. Naloge vodenja in administrativne podpore svetu opravlja ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.
Strateški svet DSI2020 ni bil ustanovljen, kar pomeni, da na ravni države nimamo večdeležniškega organa, ki bi sistematično spremljal uresničevanje strategije Digitalna Slovenija. Strategija Digitalna Slovenija 2020 predvideva tudi vlogo Slovenske digitalne koalicije kot upravljavsko-izvajalske strukture strategije.
Slovenska digitalna koalicija prav tako ni uspela vzpostaviti razvojnega sodelovanja različnih deležnikov digitalne preobrazbe Slovenije. Odsotnost medsektorske komunikacije se kaže v neoperativnosti upravnega odbora koalicije skozi daljše časovno obdobje in neizvajanja letnih forumov koalicije. Namesto principa več deležniškega usklajevanja, se je v koaliciji vzpostavil princip skupin pritiska, s katerim nosilci posameznih interesov določajo vsebinski okvir delovanja koalicije (BlockChain think thank, industrija 4.0, digitalno znanje pod okriljem formalnega izobraževanja itd.). Gre sicer za aktualna področja digitalizacije, ki pa so omejena na interes enega ali dveh sektorjev (praviloma gospodarstva). Usklajevanje na teh področjih vedno ne vključuje širšega kroga ostalih zainteresiranih deležnikov. Odsotnost več deležniškega dialoga v Slovenski digitalni koaliciji je razvidna tudi na njeni spletni strani http://digitalna.si/ (dostop avgust 2019). Na spletni strani koalicije niso dostopne informacije o njenih aktivnosti, delovnih skupinah / komisijah, članih upravnega odbora itd.
V razmerah odsotnosti medresorske in več deležniške koordinacije digitalne preobrazbe Slovenije prevzema odločevalsko vlogo pri načrtovanju naložb na področju digitalizacije v okviru Evropske kohezijske politike Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Vladna služba, katere naloge so organizacijska, strokovna in druga pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev, ima odločujoč vpliv na naložbene določitve, ki niso nujno v skladu s potrebami različnih deležnikov na področju vlaganja v razvoj digitalne družbe in sistemsko celoto ciljev Strategije Digitalna Slovenija 2020.
Pomanjkljiv demokratični in javni nadzor nad izvajanjem strateških usmeritev države na področju digitalizacije omogoča interesno drobljenje naložb, zaradi katerega se zmanjšuje potreba po med sektorskem dialogu. Odsotnost nadzora pomeni tudi odsotnost mehanizmov za terjanje odgovornosti formalnih in neformalnih odločevalcev za počasno digitalno preobrazbo Slovenije.
Prispevek predstavlja del elaborata Predlogi naložbenih smernic kohezijske politike Slovenije za obdobje 2021-2027, katerega je pripravila Delovna skupina za politike in zakonodajo informacijske družbe pri mreži nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo.
Naslovna slika: Digitalna Slovenija.
Povezane vsebine
Neizkoriščen potencial nevladnih organizacij v pametni specializaciji Slovenije