Vse pogostejše umeščanje tehnik umetne inteligence v proizvode, postopke in odločitve, s katerimi smo ljudje neposredno povezani in odvisni, odpira različna družbena vprašanja in etične izzive. Umetna inteligenca zato postaja predmet politične presoje v mednarodnih organizacijah in regulacije v različnih državah. Evropska komisija je podala svoj prispevek k mednarodnim razpravam z objavo etičnih smernic za zaupanja vredno umetno inteligenco. Nacionalno strategijo umetne inteligence pripravlja tudi Slovenija.
Slovenija ima na področju tehničnih raziskav in razvoja umetne inteligence dolgo tradicijo. To potrjuje tudi za v letu 2020 predvidena ustanovitev prvega mednarodnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca s sedežem v Ljubljani. Pomena umetne inteligence kot motorja rasti konkurenčnosti se zaveda tudi slovensko gospodarstvo, ki je v novembru na Brdu pri Kranju organiziralo konference GoDigital 2019 na temo podatkov in umetne inteligence.
Eno izmed temeljnih vprašanj, ki se pojavlja v javnih razpravah o umetni inteligenci je naslednje: kako zagotoviti, da bo vse večja prisotnost tehnik umetne inteligence prispevala k boljši kakovosti vsakdanjega življenja ljudi in da bodo ustrezno naslovljene njene negativne posledice?
Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco
Evropska komisija je za namen krepitve zaupanja v umetno inteligenco ustanovila strokovno skupino na visoki ravni , ki jo sestavlja 52 neodvisnih strokovnjakov iz akademskih krogov, industrije in civilne družbe. Skupina je aprila 2018 objavila Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco.
Dokument navaja različna področja, na katerih lahko umetna inteligenca prinese koristi za človeštvo: boj proti podnebnim spremembam z učinkovitejšo energetsko infrastrukturo in inteligentnimi prometnimi sistemi, izboljšanje zdravja s pametnejšim in ciljno usmerjenim zdravljenjem, večjo socialno kohezijo s spodbujanjem uravnotežene zastopanosti spolov, blaženjem izzivov starajočega se prebivalstva in zmanjševanjem socialna neenakosti itd.
Cilj smer etičnih smernic je zagotoviti navodila za aplikacije umetne inteligence v skladu z naslednjimi sedmimi elementi: (1) človekovo delovanje in nadzor, (2) robustnost in varnost, (3) zasebnost in upravljanje podatkov, (4) preglednost, (5) raznolikost, nediskriminacija in pravičnost, (6) družbena in okoljska blaginja ter (7) odgovornost. Podrobnejši opis posameznih elementov se v dokumentu nahaja na str. 17.
Dokument prav tako izpostavlja, da morajo biti podatki, ki se uporabljajo za učenje sistemov umetne inteligence, čim bolj vključujoči in predstavljati različne skupine prebivalstva. Za to je potrebno tudi ustrezno spoštovanje potencialno ranljivih oseb in skupin, kot so delavci, ženske, invalidi, etnične manjšine, otroci, potrošniki ali druge osebe, ki jim grozi izključenost (str. 13). Poleg tega se je za razvoj zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence priporočljivo posvetovati z deležniki, na katere lahko sistem v celotnem življenjskem ciklu neposredno ali posredno vpliva (str. 22).
Nastajajoča strategija umetne inteligence Republike Slovenije
Svojo nacionalno strategijo umetne inteligence pripravlja tudi Slovenija. Strategija bo imela naravo čezsektorskega strateškega dokumenta, ki bo posegal na različna področja javnih politik in bo moral biti skladen z drugimi sektorskimi strategijami in ukrepi kot so raziskovalna in inovacijska strategija, industrijska politika, strategija zaposlovanja, politika izobraževanja in vseživljenjskega učenja itd.
Prav tako bo Strategija umetne inteligence vključevala akcijske ukrepe za doseganje strateških ciljev. Strategija bo imela večjo kapaciteto doseganja ciljev in izvajanja ukrepov, če bo temeljila na naslednjih vidikih medsektorske in izvršne skladnosti: skladnost glede na druge nacionalne strategije in politiko EU (politična skladnost), skladnost glede na potrebe ciljnih skupin (deležniška skladnost) in skladnost s strokovnimi argumenti (vsebinska skladnost), skladnost s proračunskim financiranjem (finančna skladnost) in skladnost načrtovanih ukrepov glede na kapacitete deležnikov (implementacijska skladnost).
Država Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami EU zelo nizko izvršno zmogljivost, ki se kaže kot odsotnost učinkovitega strateškega načrtovanja (usklajenost razvojnih aktivnosti z nacionalnimi in drugimi strategijami), nizko sodelovanje različnih javnosti pri odločitvah vlade in slabo medresorsko sodelovanje / usklajevanje v procesu priprave in izvajanja krovnih strategij (Urad za makroekonomske analize in razvoj v Poročilu o razvoju 2019, str. 59 in str. 136).
Zato bo zelo pomembno dosledno vključevanje deležnikov v oblikovanje strategije umetne inteligence Republike Slovenije v skladu s standardi javnega posvetovanja in načeli participativne demokracije. Javna razprava o osnutku strategije umetne inteligence Slovenije bo predvidoma potekala pomladi 2020.
mag. Simon Delakorda
Vodja mreženja in zagovorništva pri mreži NVO-VID
Naslovna slika: Building trust in human-centric AI (Evropska komisija).
Povezane vsebine