Nevladne organizacije kot izvajalci digitalnih javnih storitev

Digitalizacija odpira priložnosti za oblikovanje novih storitev ali prenos javnih funkcij na nevladne organizacije na področju vključevanja ranljivih skupin v informacijsko družbo, računalniškega in multimedijskega opismenjevanja ter digitalne kulture. Najpogostejši razlogi za izvajanje javnih storitev so nove potrebe in izzivi digitalizacije v javnem interesu, katerih država ne pokriva, inovativni potencial nevladnih organizacij in prenos dobrih praks iz tujine v Slovenijo.

Na dogodku Nevladne organizacije kot izvajalci digitalnih javnih storitev, ki je potekal 14. novembra 2019 na CNVOS, so se udeleženci seznanili z rezultati analize potencialov NVO za razvoj ali prenos javnih storitev na področju informacijske družbe, s primerom vzpostavitve in izvajanja javne digitalne storitve na področju kulture ter izmenjali poglede in izkušnje, s katerimi se nevladne organizacije soočamo pri vzpostavljanju digitalnih javnih storitev.


Analiza potenciala NVO za izvajanje javnih storitev na področju informacijske družbe

V prvem delu dogodka je mag. Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo predstavil analizo potenciala nevladnih organizacij za oblikovanje novih javnih storitev ali prenos obstoječih javnih funkcij na področju informacijske družbe. Rezultati so pokazali, da so v analizi zajete nevladne organizacije najpogosteje zainteresirane za razvoj nove oz. za izvajanje obstoječe javne storitve v povezavi z vključevanjem ranljivih skupin v informacijsko družbo, računalniškega / multimedijskega opismenjevanja in digitalne kulture. Ob tem ocenjujejo, da bi za razvoj ali prenos javne storitve potrebovale od 6 mesecev do dveh let ter finančni vložek do 100.000 €. Anketirane nevladne organizacije menijo, da bi pri razvoju ali prenosu javne storitve predstavljala največjo oviro nasprotovanje ali nezainteresiranost države in zagotavljanje finančnih virov.

Celotna predstavitev Analiza potenciala NVO za izvajanje javnih storitev na področju informacijske družbe (pdf).


Predstavitev primera digitalne javne storitve Kulturnik.si

V nadaljevanju je Žiga Kranjec iz Društva Ljudmila, laboratorija za znanost in umetnost, predstavil primer digitalne javne storitve Kulturnik.si. Kulturnik je nacionalni spletni portal za kulturo, katerega društvo razvija za Ministrstvo za kulturo. Uporabniki portala lahko na enem mestu hitro in enostavno vstopajo v digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in so na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Portal združuje naslednje tri storitve: iskalnik po podatkovnih zbirkah, agregator dogodkov in agregator novic. Žiga je kot eden izmed programerjev portala predstavil tudi njegovo ozadje in zgodovino nastajanja ter izzive, s katerimi se Društvo Ljudmila sooča pri njegovem razvoju in upravljanju. Izvajanje tovrstne javne storitve prispeva h krepitvi društva in povezuje vrsto sodelavcev različnih profilov.


Arene so-ustvarjanja javnih storitev

V zadnjem delu sta dr. Mitja Dečman in dr. Sanja Vrbek iz Fakultete za upravo predstavila projekt COGOV, ki poteka v okviru programa Horizon 2020. Projekt raziskuje preoblikovanje evropskih javnih uprav v odprte, inovativne in sodelovalne prostore. Na fakulteti želijo v ta namen z metodo eksperimenta povezati relevantne deležnike v so-kreiranje javnih storitev na konkretnih primerih. Enega izmed deležnikov predstavljajo tudi nevladne organizacije.

Celotna predstavitev Arene soustvarjanja v javnem sektorju (pdf).


Predlogi za razvoj ali prenos javnih funkcij na nevladne organizacije

V razpravi so udeleženci izpostavili, da je za razvoj javnih storitev na področju informacijske družbe potrebno okrepiti organizacijske in finančne kapacitete nevladnih organizacij. Prav tako je potrebno izvesti naslednje podporne aktivnosti:

  • vzpostaviti dialog med nevladnimi organizacijami in pristojnimi resorji z namenom identifikacije področij informacijske družbe, na katerih so NVO in država skupaj zainteresirane za razvoj ali prenos javnih funkcij ter opredeliti njihovo izvedljivost in finančno upravičenost;
  • identificirati poslovne modele za trajnostno oblikovanja novih storitev ali trajnostni prenos javnih funkcij na področju informacijske družbe na nevladne organizacije;
  • promovirati dobre prakse oblikovanja novih storitev ali prenosa javnih funkcij na področju informacijske družbe z namenom ozaveščanja NVO in javnega sektorja;
  • pripraviti javni razpis za sofinanciranje trajnostnega oblikovanja novih storitev ali trajnostnega prenosa javnih funkcij na področju informacijske družbe na nevladne organizacije.

Fotogalerija

Dodaj odgovor