Predlogi naložbenih smernic kohezijske politike Slovenije na področju digitalizacije

Država Slovenija mora v naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021–2027 dopolniti obstoječe prioritete na področju digitalizacije. Povečati je potrebno naložbe, ki se nanašajo na socialne in človeške vidike informacijske družbe. Te vidike navaja Strategija Digitalna Slovenija 2020 kot naslednje družbene cilje (str. 12): (1) dvig splošnega zavedanja o pomenu IKT in interneta za razvoj družbe, (2) intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe, (3) vključujoča digitalna družba in (4) zaupanje v kibernetski prostor in varovanje človekovih pravic.

V sled krepitve naložb v socialne in človeške vidike digitalizacije, predlagamo naložbene smernice kohezijske politike Slovenije na področju digitalizacije, ki se nanašajo na tematska sklopa indeksa DESI, ki merita človeški kapital in uporabo interneta. Predlogi so urejeni po ciljih strategije Digitalna Slovenija 2020 ter ciljih kohezijske politike, ki so postavljeni na ravni Evropske unije. Hkrati so dodani predlogi naložb, za katere ocenjujemo, da bodo prispevali k bolj uravnoteženi in hitrejši digitalizaciji Slovenije, spodbujanju povezovanjadeležnikov digitalizacije in digitalizaciji nevladnega sektorja.

Predlogi za naložbene smernice kohezijske politike Slovenije na področju digitalizacije:

Cilj politike 1: Pametnejša Evropa – Inovativna in pametna industrijska preobrazba
intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe (povečanje uporabe e-vsebin, digitalnih komunikacij, spletnih transakcij ter storitev e-uprave, e-zdravja in pametnih mest med državljani in občani);

inovativnost na področju omogočanja dostopnih spletnih strani in IKT na alternativne načine (omogočanje dostopa in posledično rabe interneta za invalide in starejše člane družbe – predvsem ti dve, sicer računalniško vedno bolj pismeni skupini uporabnikov, ki sta bili doslej na tem področju zapostavljeni, bi posledično izboljšali tudi stopnjo uporabe interneta na indeksu DESI). Dostopna spletišča omogočajo kakovostnejšo uporabniško izkušnjo tudi za vse, že obstoječe ali potencialne uporabnike interneta. Z inovativnostjo bi na tem področju spodbudili tudi splošno ozaveščenost o vključevanju “ranljivih” družbenih skupin v procese digitalizacije na državni ravni ter zvišali raven skupnostne empatije na eni ter emancipacije posameznih ranljivih skupin na drugi strani.
Cilj politike 4: Bolj socialna Evropa – Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic
– vključujoča digitalna družba (vključevanje ranljivih družbenih skupin v digitalno družbo: invalidov, starejše populacije, migrantov, Romov in ljudi na pragu revščine, še posebej na podeželju). Brezplačen dostop do programske in računalniške opreme za revne ali socialno izključene, dosegljiv in enak dostop do javnih spletnih storitev in digitalnih orodij, krepitev uporabe odprtih standardov v e-poslovanju državne oprave ter neformalno učenje praktične uporabe e-storitev. Razvoj neprofitnih in družbeno inovativnih e-storitev in pametnih aplikacij za vključujočo in dolgoživo digitalno družbo (e-zdravje, dolgotrajna oskrba). Izvajanje spektra prilagojenih izobraževalnih aktivnosti za vključevanje različnih ranljivih skupin v digitalno družbo za višanje njihove digitalne pismenosti in posledično njihove družbene integracije;

zaupanje v kibernetski prostor in varovanje človekovih pravic (krepitev neformalnega izobraževanja mladih in odraslih ter usposabljanja prebivalstva za pridobivanje ključnih digitalnih kompetenc, znanj in spretnosti kot so digitalna pismenost in kultura, pametna in varna uporaba IKT, zaščita digitalne zasebnosti, preprečevanje digitalne odvisnosti, ozaveščanje o izzivih digitalizacije kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotizacija itd. kot dopolnitev formalnim oblikam izobraževanja). Izvajanje strokovnih izobraževalnih aktivnosti za izobraževanje poklicev, ki skrbijo za trajnostno vključevanje ranljivih skupin v digitalno družbo v povezavi z oblikovanjem prilagojenih in dostopnih storitev, produktov in dejavnosti javnega sektorja.
Cilj politike 5: Evropa, ki je bliže državljanom, s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalnih pobud
– dvig splošnega zavedanja o pomenu IKT in interneta za razvoj družbe (promocija različnih vidikov družbene digitalizacije v širši javnosti in krepitev javnega razumevanja informacijske družbe prek več deležniških informativnih in ozaveščevalnih aktivnosti, namenjenih različnim ciljnim skupinam);

– spodbujanje povezovanja deležnikov digitalizacije (podpora enakopravnemu povezovanju in usklajenemu delovanju deležnikov razvoja digitalizacije Slovenije na podlagi več deležniške upravljavske zmogljivosti Slovenske digitalne koalicije, spodbujanje medsektorskega sodelovanja med deležniki digitalizacije v okviru strategije pametne specializacije, ekosistema za ponovno uporabo odprtih podatkov javnega sektorja in ostalih projektov digitalizacije kot so pametna mestain skupnosti);

– razvoj neprofitnih, družbeno inovativnih in trajnostnih e-storitev in pametnih aplikacij v podporo lokalnim pobudam v sinergiji z ranljivim skupinam prijaznimi mesti, skupnostmi in vasmi. Pilotni projekti na podlagi vključevanja občanov in NVO v razvoj storitev, produktov in dejavnosti, partnerstva ter odločanja;

– digitalizacija nevladnega sektorja** (spodbujanje uporabe IKT, odprtih podatkov in e-storitev ter krepitev digitalnih kompetenc in veščin za večjo zmogljivost in učinkovitost NVO, vzpostavljanje razvojnih in inovacijskih zmogljivosti NVO ter nadaljnja krepitev mreženja NVO na področju informacijske družbe kot podporne infrastrukture javnemu sektorju za naslavljanje izzivov digitalizacije prek načrtovanja in oblikovanja javnih politik ter sodelovanja z drugimi deležniki, učinkovito vključevanje nevladnih organizacij kot upravičencev v javne razpise na področju digitalizacije, ki bi lahko razvijale ustrezne in primerne storitve, produkte in dejavnosti za podporo in razvoj celostne digitalne funkcionalnosti javnega sektorja).

Uporabljeni viri:

– Projekt Govoriš kohezijsko? 2019. Poročilo delovne skupine Bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT).

– Projekt Govoriš kohezijsko? 2019. Zapis delovne skupine Pametna Evropa – priporočila glede oblikovanja kohezijske politike po 2020.

– Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. 2015. Analiza dejavnosti, potreb in razvojnega potenciala nevladnih organizacij na področju informacijske družbe.

– Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. 2019. Neizkoriščen potencial NVO v pametni specializaciji.

– Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. 2019. Vloga NVO pri razvoju pametnih mest.

– Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo. 2019. Predlogi za e-upravo po meri uporabnika.

** V Sloveniji je bilo 31. julija 2019 registriranih 27.854 nevladnih organizacij, od tega 24.092 društev, 3.503 (zasebni) zavodi in 259 ustanov (vir: CNVOS).

Celotno besedilo elaborata je dostopno na povezavi Predlogi naložbenih smernic kohezijske politike Slovenije za obdobje 2021-2027 (Delovna skupina za politike in zakonodajo informacijske družbe, Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo).

Naslovna slika: Portal EU-skladi.

Dodaj odgovor