Država Slovenija je v strategijo Digitalna Slovenija 2020 zapisala cilj vzdržno, sistematično in osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe (str. 12). Navkljub več milijonskim investicijam v digitalizacijo se Slovenija sooča s počasno digitalno preobrazbo in neuravnoteženo digitalno sliko. Ključen razlog za takšno stanje je odsotnost razvojnega sodelovanja med deležniki digitalne preobrazbe.
Preberi več o Odsotnost razvojnega sodelovanja med deležniki digitalne preobrazbe SlovenijeKategorija: Refleksije
Pasti tehnološkega razvoja – politična ekonomija digitalizacije
Ko smo pred dvajsetimi leti iskali ime za inštitut, smo se odločili za IPAK inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij. Pojem simbolna analiza smo našli v knjigi Roberta Reicha »The Work of Nations«. V tej knjigi Reich predvideva, da bodo v 21. stoletju najbolj iskani delavci, ki se ukvarjajo s simboli (znanstveniki, programerji, umetniki,…). Preberi več o Pasti tehnološkega razvoja – politična ekonomija digitalizacije
Promenada (Korzo), Internet, Facebook
V mediteranskih državah, še posebej v Italiji, je v navadi, da se ljudje zvečer sprehajajo po glavni ulici ali trgu. Ta tradicija, ki se ji reče »la passeggiata«, je bila prisotna tudi v Jugoslaviji (predvsem v Dalmaciji in Bosni). Imenovala se je promenada ali korzo. Preberi več o Promenada (Korzo), Internet, Facebook
Izobraževanje za informacijsko družbo
Izobraževanje postaja vroča tema. Primerjava s Finsko, peticija, izjava ministra, da je naš šolski sistem eden najboljših na svetu, »kar kažejo mnoge mednarodne primerjave in raziskave, seveda pa je mogoče narediti še veliko v smeri večje kakovosti«. Glede mednarodnih primerjav in raziskav se strinjam, čeprav znani futurolog John Nasbitt pravi, da lahko verjamemo samo, ko preberemo, da je Real Madrid pred 100.000 gledalci premagal Barcelono z 2:1. Preberi več o Izobraževanje za informacijsko družbo
Informacijska družba in četrta industrijska revolucija
Svetovno znana futurologinja Heidi Toffler in futurolog Alvin Toffler v svoji uspešnici »Revolucionarno bogastvo« ugotavljata, da ameriška družba ni sinhronizirana pri uvajanju sprememb. Da bi to slikovito predstavila predlagata, da si zamislimo, da stojimo ob avtocesti in spremljamo hitrosti avtomobilov, ki predstavljajo različne segmente družbe. Hitrosti avtomobila predstavljajo hitrost uvajanja sprememb na določenem segmentu družbe. Preberi več o Informacijska družba in četrta industrijska revolucija