Na posvetu »Digitalizacija dela, ekonomije in družbe v nematerialnem kapitalizmu«, ki ga je organiziral Svet za razvoj pri SAZU, je Inštitut za elektronsko participacijo v prispevku Digitalna kohezija predstavil razvojni in strateški pogled Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo na digitalno preobrazbo države Slovenije.
Prispevek na podlagi pregleda naložb kohezijske politike države Slovenije v finančni perspektivi 2014-2020 opozarja na razpršenost digitalne preobrazbe po posameznih prednostnih oseh gospodarstva, izobraževalnega sistema in javne uprave. Hkrati je izpostavil podhranjenost in nesistemsko umeščenost naložb za naslavljanje družbenih izzivov digitalizacije in e-vključenosti prebivalstva.
Pri razumevanju naložbene porazdelitve se prispevek opira na tezo o neskladnem strateškem pristopu države Slovenije na področju digitalne preobrazbe, ki jo utemeljuje v navezavi z razvojnim nesodelovanjem med deležniki digitalne preobrazbe, pomanjkljivim medsektorskim načrtovanjem ter evropsko politično agendo po digitalizaciji družbe za potrebe konkurenčnosti trga in produktivnosti gospodarstva.
Posledice neskladnega strateškega načrtovanja in sektorsko zamejenega izvajanja naložb so razvidne v neuravnoteženi digitalni sliki države Slovenije po posameznih stebrih Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter v nizki izvršni zmogljivosti zastavljenih ukrepov v strategiji Digitalna Slovenija 2020 pri vključevanju prebivalstva v digitalno družbo.
Na problematiko vrzeli v segmentu e-veščin, e-storitev in e-vsebin so opozorile nevladne organizacije, ki so v času epidemije koronavirusa predvsem pri ranljivih družbenih skupinah zaznale težave s komunikacijo, delom in učenjem na daljavo zaradi pomanjkanja ustrezne internetne infrastrukture in računalniške opreme, uporabnikom neprijaznih e-storitev, slabo razvitih digitalnih kompetenc in pomanjkljive digitalne pismenosti. Po drugi strani so se okrepili pojavi digitalne odvisnosti in izgorelosti.
Prispevek v zaključnem delu ponudi alternativni razvojni pogled na digitalno preobrazbo, ki izhaja iz koncepta digitalne kohezije. Koncept postavlja digitalno preobrazbo v kontekst uresničevanja treh razsežnosti trajnostnega razvoja. Razvoj in uporabo digitalnih tehnologij je potrebno naložbeno presojati z vidika njihovega hkratnega prispevka k gospodarskemu razvoju, socialni vključenosti in okoljski trajnosti.
Namesto prizadevanj za intenzivno digitalizacijo družbe, mora država Slovenija s pristopom skladnega in vključujočega strateškega načrtovanja vzpostaviti pametno digitalno preobrazbo družbe, ki bo imela čim manj negativnih vplivov na kakovost življenja ljudi.
Celotna predstavitev je dostopna na spodnji povezavi.
Naslovna slika: United Nations COVID-19 Response (Unsplash).