Zahteve za humano in družbeno sprejemljivo digitalno preobrazbo!

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je pripravila 10 zahtev za humano in družbeno sprejemljivo digitalno preobrazbo. Zahteve so v obliki ukrepov oblikovane na podlagi pregleda družbenih problematik digitalne preobrazbe Slovenije in poglavitnih smernic, katerim mora slediti država Slovenija pri naslavljanju tveganj digitalizacije za ljudi in družbo.

Kazalo

Smernice za digitalno preobrazbo Slovenije

10 zahtev za humano in družbeno sprejemljivo digitalno preobrazbo

Pregled družbenih problematik digitalne preobrazbe Slovenije


Smernice digitalne preobrazbe Slovenije

Razvoj digitalnih tehnologij in korporativno-inženirski pristop k digitalizaciji sta ustvarila naslednje izzive in tveganja za ljudi in družbo v Sloveniji:

  • tehnološko odvisnost,
  • digitalno neenakost,
  • ogrožanja zasebnosti in varnosti na spletu,
  • tveganja umetne inteligence,
  • neuravnoteženo digitalizacijo posameznih sektorjev družbe,
  • negativne učinke digitalizacije za okolje in socialno kohezijo.

Za družbeno sprejemljivo in učinkovito naslavljanje naštetih izzivov, mora država Slovenija oblikovati vizijo digitalne preobrazbe Slovenije, ki temelji na digitalni koheziji in e-vključenosti. Digitalna kohezija pomeni, da sta razvoj in uporaba digitalnih tehnologij usmerjena v doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V središče te vizije je postavljen človek in njegove potrebe po ekonomski varnosti, socialni vključenosti in zdravemu okolju. Tem potrebam morata biti podrejena razvoj in uporaba digitalnih tehnologij.

Nacionalna vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID) zato zagovarja naslednje prioritete na področju digitalne preobrazbe Slovenije:

  • Uravnotežena digitalna preobrazba Slovenije, ki sistematično naslavlja družbene vidike digitalne preobrazbe (digitalna vključenost, digitalna pismenost in ozaveščenost ljudi o vplivu digitalnih tehnologij na njihova življenja in družbo). Družbene in človeške potrebe na področju digitalne preobrazbe ne smejo biti podrejene potrebam gospodarstva in trga v digitalnem kapitalizmu.
  • Trajnostna digitalna preobrazba Slovenije, ki presoja naložbe v razvoj in uporabo digitalnih tehnologij z vidika njihovega hkratnega prispevka k gospodarskemu razvoju, socialni vključenosti in okoljski trajnosti. Namesto hitenja v intenzivno digitalizacijo družbe, si mora država Slovenija prizadevati za družbeno ustrezno digitalno preobrazbo, ki bo imela čim manj negativnih vplivov na kakovost življenja ljudi.
  • Zaupanja vredna digitalna preobrazba Slovenije, ki prinaša pozitivne učinke za kakovost življenja ter izpolnjuje pričakovanja ljudi in družbe. Digitalizacija ni cilj, ampak sredstvo na poti do vključujoče, demokratične in trajnostno usmerjene sodobne družbe. Zaupanje v digitalno preobrazbo je povezano s sposobnostjo uspešnega naslavljanja lažnih novic, dezinformacij, sovražnega govora, spletnega kriminala, avtoritarnega množičnega nadzora ter hkratnega zagotavljanja varnosti in zasebnosti uporabnikov digitalnih tehnologij in storitev.
  • Digitalna preobrazba Slovenije po meri ljudi, ki temelji na etični digitalizaciji, socialno pravičnemu in odprtemu internetu, okolju prijaznih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, družbeno odgovorni digitalni ekonomiji in aktivnemu državljanstvu v digitalni dobi.
  • Prosto dostopna in odprto kodna digitalna preobrazba Slovenije, ki podpira razvoj in uporabo prostega in odprto kodnega programja ter storitev s strani uporabnikov, skupnosti, podjetij, raziskovalno-razvojnega sektorja ter državne in javne uprave.
  • Strateško skladna in ciljno usmerjena digitalna preobrazba Slovenije, ki bo temeljila na dejanskem izvajanju ukrepov, opredeljenih v državnih strateških in akcijskih dokumentih. Država Slovenija mora bistveno izboljšati strateško načrtovanje, izvršno zmogljivost pri izvajanju in spremljanju ukrepov, sodelovanje različnih strokovnih javnosti pri odločitvah in informiranost državljanov o javnih politikah na področju digitalne preobrazbe
  • Vključujoče in enakopravno sodelovanje sektorskih deležnikov digitalne preobrazbe Slovenije, ki bo temeljilo na odprti, dialoški in profesionalni komunikaciji, upoštevanju in izvajanju dogovorov ter medsebojnemu prepoznavanju strokovnosti in kompetentnosti tudi v primerih vsebinskega nestrinjanja.
  • Nevladni sektor kot ključni deležnik vključujoče digitalne preobrazbe Slovenije, ki prek neposrednega stika z ljudmi, praktičnih izkušenj s terena, socialnih kompetenc in strokovnih kapacitet zagotavlja družbeno sprejemljivost digitalne preobrazbe. Država, družba, mediji in ostali deležniki v Sloveniji si morajo prizadevati za vključevanje nevladnih organizacij v javne in strokovne razprave ter sprejemanje odločitev na področju digitalne preobrazbe.

↑ Kazalo ↑


10 zahtev za humano in družbeno sprejemljivo digitalno preobrazbo

1) Izvedba javnih razpisov pristojnega ministrstva za informacijsko družbo / digitalno preobrazbo v letu 2022 za spodbujanje pametne rabe digitalnih tehnologij, ki bodo povečali zaupanje prebivalstva, okrepili digitalno pismenost in izboljšali ozaveščenost o vplivu digitalnih tehnologij in umetne inteligence na vsakdanje življenje (na primer: ukrepi izobraževanja, promocijske aktivnosti na terenu, predstavitve, delavnice in pomoč ljudem v lokalnih okoljih). Vsebinsko podlago za izvedbo razpisa predstavljajo cilji prednostnega področja “Digitalna vključenost” v predlogu prenovljene strategije Digitalna Slovenija 2030.

2) Izvedba javnega razpisa pristojnega ministrstva za informacijsko družbo / digitalno preobrazbo v letu 2022 za izboljšanje digitalne vključenosti ranljivih skupin in podeželja preko podpore aktivnostim civilne družbe (kot so na primer: podarjanje obnovljene in prilagojene računalniške opreme za socialno ogrožene posameznike in gospodinjstva, spodbujanja dela na daljavo oz. teledela in razvoja neprofitnih digitalnih storitev za kakovostno življenje v okoliščinah socialne distance). Vsebinsko podlago za izvedbo razpisa predstavljajo cilji prednostnega področja “Digitalna vključenost” v predlogu prenovljene strategije Digitalna Slovenija 2030.

3) Sistematično izvajanje zakonodaje na področju spletne dostopnosti za skupine s posebnimi potrebami (še posebej v primeru javnih digitalnih storitev na občinski ravni) in ravnanje po mednarodnih standardih storitev (postopki, protokoli v odnosu do končnega uporabnika). Vse digitalne javne storitve na lokalni ravni morajo biti skladne z določili zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij do leta 2022.

4) Sistematično uvajanje načela soustvarjanja pri izboljševanju obstoječih in razvoju novih digitalnih javnih storitev (pri najmanj 50 % storitev v letu 2023) v sodelovanju s ciljnimi družbenimi skupinami, ki bo prispevalo k bolj dostopnim, prilagojenim in uporabnikom prijaznim e-rešitvam.

5) Upoštevanje načela “public money, public code” (https://publiccode.eu/) pri razvoju najmanj 50 % novih digitalnih storitev javne oprave od 2022 dalje.

6) Povečana uporaba odprtih formatov pri poslovanju javne uprave in odprto kodnih rešitev pri razvoju javnih digitalnih storitev (50 % vseh javno dostopnih besedilnih datotek javne uprave v letu 2023 je hkrati objavljeni tudi formatih ODF in PDF).

7) Celovita digitalizacija upravnih storitev na področju demokratičnega političnega sistema (e-oddaja podpore kandidaturi za predsednika države, elektronska ustanovitev politične stranke itd.) in uvedba sistema e-peticij za Državni zbor do leta 2023.

8) Pridružitev države Slovenije Partnerstvu za odprto vlado do leta 2023, ki bo okrepilo preglednost delovanja javnega sektorja in zmanjšala stopnjo korupcije v državi (https://www.opengovpartnership.org/).

9) Pilotna izvedba ukrepa vključitve nadomestil za uporabo prostega programja ter storitev med upravičene stroške na javnih razpisih za nevladne organizacije v letu 2022.

10) Takojšen začetek izvajanja 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah s strani pristojnega ministrstva, ki se nanaša na sistemsko financiranja podpornega okolja (vsebinske mreže) nevladnih organizacij na področju informacijske družbe s ciljem podpirati digitalni preobrazbo NVO, spodbujati digitalne kompetence v NVO in krepiti zagovorniške aktivnosti NVO na področju digitalne preobrazbe.

↑ Kazalo ↑


Pregled družbenih problematik digitalne preobrazbe Slovenije

Negativen vpliv digitalnih tehnologij na posameznike in družbo

Poročilo o produktivnosti 2020 Urada Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj navaja podatek raziskave Eurobarometer, po kateri 38 % ljudi v Sloveniji meni, da imajo digitalne tehnologije negativen vpliv na družbo (EU povprečje 25 %). Več kot četrtina (28 %) ljudi v Sloveniji tudi meni, da imajo digitalne tehnologije negativen vpliv na njihovo kakovost življenja (EU povprečje 18 %).

Nezaupanje v internet in strah pred umetno inteligenco

Večina (88 %) slovenskih udeležencev mednarodnega občanskega dialoga »Mi, internet« je bilo mnenja, da podjetja in organizacije zbirajo preveč osebnih podatkov na spletu (npr. poslovni modeli spletnih platform) ter da jih je 40 % izpostavljenih dezinformacijam. Kot pogost problem komunikacije na internetu so izpostavili sovražni govor, lažne novice in spletne prevare (43 % udeležencev meni, da internet ni varen prostor). Nekaj manj kot polovica (48,4 %) slovenskih udeležencev občanskega dialoga je tudi menila, da predstavlja umetna inteligenca v enaki meri tako priložnost kot tudi grožnjo.

Digitalna neenakost – infrastrukturni vidik

V času epidemije koronavirusa se je pokazalo, da najmanj 3700 učencev in dijakov ni imelo računalnika za učenje na daljavo. Problem predstavljajo tudi t.i. bele lise oz. območja (npr. na Koroškem), katerih prebivalci nimajo dostopa do širokopasovnega spletnega omrežja, pogosto so tudi brez telefonskega signala. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) 10 % gospodinjstev nima dostopa do interneta, 25 % pa jih imelo 1. četrtletju 2020 težave s pogostimi prekinitvami ali zmanjšano hitrostjo fiksnih širokopasovnih povezav.

Digitalna neenakost – socialni vidik

Statistični urad RS ugotavlja, da je bil v starostni skupini 65–74-let delež rednih uporabnikov interneta v 1. četrtletju 2021 najmanjši (62 %). Delež takih, ki interneta do zdaj še niso uporabljali, pa največji (31 %). Leta 2019 je bil delež oseb brez digitalnih veščin med 65–74-letniki 54 %. Med brezposelnimi jih je 36 % pomanjkljivo obvladalo digitalne veščine, 30 % pa jih je bilo brez digitalnih veščin (povprečje EU 19 %). Poleg tega ima Slovenija glede na povprečje EU nekoliko dražje cene širokopasovne povezave (DESI indeks), kar sili ekonomsko šibkejša gospodinjstva v nakup cenejših paketov in posledično počasnejšega interneta, ki ne zadostuje za hkratno delo in učenje vseh članov v posameznem gospodinjstvu.

Nizka izvršna zmogljivost in neučinkovito strateško načrtovanje države Slovenije na področju informacijske družbe

Slovenija ni izvedla strateških ukrepov digitalnega opismenjevanja in e-vključenosti iz naslova Strategije digitalna Slovenija 2020 (neizvedba javnega razpisa za dvig rabe interneta za večjo vključenost prebivalstva na področju informacijske družbe). Strategija določa, da bodo njeni splošni cilji doseženi, če se bo Slovenija do leta 2020 po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvrstila med države s srednjo ali visoko uspešnostjo (kazalnik 12. mesto). Slovenija se je leta 2020 nahajala pod povprečjem EU na 16. mestu (DESI indeks 2020). Cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je uvrstitev med prvih 9 držav v EU. Država prav tako zamuja s prenovo strategije Digitalna Slovenija. Posledica slednjega je tudi, da področje digitalne vključenosti ni bilo sistemsko zajeto v Načrtu za okrevanje in odpornost. Prav tako ni znano ali bo digitalna vključenost umeščena med naložbene prioritete operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Slovenija je predsedujoča država Svetu Evropske unije brez ustrezne nacionalne strategije za digitalno preobrazbo in to kljub temu, da je Evropska unija med teme konference o prihodnosti Evrope uvrstila tehnologijo po meri ljudi in trajnostno digitalno družbo.

Prezrte nevladniške teme in deležniki digitalizacije

Nacionalna vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko (NVO-VID) opozarja na nevključevanje nevladnih organizacij v Strateški svet za digitalizacijo. V vsebinskih in strokovnih razpravah so zato zapostavljene in prezrte teme in deležniki, ki predstavljajo civilno družbeni pogled na digitalno preobrazbo in izpostavljajo socialne, etične, uporabniške vidike ter človekove pravice. V medijskem prostoru in političnem diskurzu prevladuje korporativno-inženirski pristop k digitalizaciji, ki se nanaša na digitalizacijo gospodarstva, javne uprave in promocijo digitalnih tehnologij ter z njimi povezanih deležnikov s tržnim interesom, ki niso kredibilni zagovorniki človeških in družbenih vidikov digitalizacije. Rezultat tega sta neuravnotežena digitalna preobrazba Slovenije in nadpovprečno visok delež ljudi z odklonilnim odnosom do digitalnih sprememb.

Neizvajanje podpornih ukrepov za krepitev razvoja nevladnih organizacij na področju informacijske družbe

Direktorat za informacijsko družbo na Ministrstvo za javno upravo od sprejetja zakona v letu 2018 ne uresničuje določil 4. in 5. alineje 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah. Alineji določata nalogo ministrstev, da financirajo projekte in programe vsebinskih mrež nevladnih organizacij kot subjektov podpornega okolja ter financirajo druge projekte in programe nevladnih organizacij, namenjenih izvajanju ukrepov za razvoj posameznih področjih, za katera so ministrstva pristojna. Izvajanje obeh alinej je glede na razpoložljivost javnih sredstev do sedaj prevzemal Sektor za nevladne organizacije, kar pa ne predstavlja ustrezne sistemske rešitve.

Prav tako se s strani Ministrstva za javno upravo ne izvaja ukrep “Spodbujanje sodelovanja NVO v Slovenski digitalni koaliciji”, ki je opredeljen v okviru strateškega cilja 3 “Okrepiti vlogo NVO pri načrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni” v Strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. Ukrep se nanaša na pripravo in izvedbo organizacijskih, vsebinskih in promocijskih aktivnostih NVO v okviru koalicije. Nosilec ukrepa je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju v nevladnimi organizacijami (1 projekt v obdobju 2018-2023).

Odsotnost razvojnega sodelovanja med deležniki digitalne preobrazbe Slovenije

Slovenska digitalna koalicija ni uspela vzpostaviti zaupanja, ki je nujno potrebno za razvojno sodelovanje različnih deležnikov digitalne preobrazbe Slovenije. Odsotnost medsektorske komunikacije se je na začetku delovanja koalicije pokazala v neoperativnosti upravnega odbora. Kasneje se je v koaliciji namesto principa več deležniškega usklajevanja vzpostavilo načelo skupin pritiska, prek katerega nosilci posameznih interesov določajo vsebinski okvir delovanja koalicije. Gre sicer za aktualna področja digitalizacije, ki pa so omejena na interes enega ali dveh sektorjev (največkrat gospodarstva). Digitalna koalicija prav tako ni uspela izvesti rotacije predsedovanja med ustanovnimi deležniki v skladu s pravilnikom o delovanju koalicije. Digitalna koalicija bi morala izboljšati preglednost delovanja z objavljanjem tekočih informacij o svojih aktivnosti, delovnih skupinah, članih upravnega odbora itd.

Pomanjkljiv demokratični in javni nadzor nad izvajanjem strateških usmeritev države na področju digitalizacije

Odsotnost razvojnega sodelovanja med deležniki, izključevanje posameznih deležnikov iz javnih razprav in ozurpacija digitalne preobrazbe s strani nosilcev gospodarskih in tehnološih interesov onemogočajo demokratični in javni nadzor nad izvajanjem strateških usmeritev države na področju digitalizacije. Interesno drobljenje naložb iz naslova EU programov se kaže na primeru izvajanja kohezijske politike Slovenije 2014-2020 na področju digitalizacije in procesu nastajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Pomanjkanje demokratičnega in javnega nadzora pomeni tudi odsotnost mehanizmov za terjanje odgovornosti formalnih in neformalnih odločevalcev za počasno digitalno preobrazbo Slovenije.

↑ Kazalo ↑

Naslovna slika: Oleg Laptev (Unsplash).

Dodaj odgovor