Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo

Internet je postal nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj ponuja številne možnosti za učenje, zabavo in komunikacijo. Vendar pa internet predstavlja tudi nevarnosti, zlasti za otroke, ki so zaradi svoje naivnosti in pomanjkanja izkušenj posebej ranljiva skupina. V tem članku bomo raziskali glavne nevarnosti, s katerimi se otroci lahko srečajo na internetu, in predstavili nasvete za zagotavljanje njihove varnosti.

Glavne nevarnosti na internetu

1. Neprimerna vsebina

Otroci lahko nenamerno naletijo na vsebine, ki niso primerne za njihovo starost, kot so nasilje, pornografija ali sovražni govor. Takšne vsebine lahko negativno vplivajo na njihov razvoj in dojemanje sveta.

2. Nova zasvojenost – zasvojenost s sodobnimi tehnologijami

Računalnik, internet, mobilni telefon in druge nove tehnologije so sestavni del življenja otrok in najstnikov. Mladostniki za igranje računalniških iger, klepetanje prek spleta in komuniciranje prek mobilnega telefona porabijo vse več časa, nekateri pa z uporabo sodobnih tehnologij tudi pretiravajo. Znamenja zasvojenosti so podobna kot pri drugih vrstah zasvojenosti in vključujejo pretirano ukvarjanje s tehnologijo ter negativne zdravstvene in psihosocialne posledice. Če otrok kaže močne znake zasvojenosti, razmislite o posvetovanju s strokovnjakom (psihiatrom, psihoterapevtom, šolsko svetovalno službo).

3. Spletno nadlegovanje (cyberbullying)

Spletno nadlegovanje je ena izmed najpogostejših nevarnosti na internetu. Otroci so lahko žrtve žaljivih komentarjev, groženj ali izključitev iz spletnih skupnosti, kar lahko povzroči resne psihološke posledice. Spletno nadlegovanje vključuje dejanja, kot so pošiljanje žaljivih sporočil, obrekovanje, objavljanje neprimernih fotografij ali kraja spletnih gesel in identitete.

4. Stik z neznanci

Na spletu se otroci lahko povežejo z neznanci, ki se lažno predstavljajo in imajo lahko zlonamerne namene, kot so izkoriščanje ali pridobivanje osebnih podatkov. Srečanja z ljudmi, ki jih otroci spoznajo na internetu, so tvegana, zato naj se o tem vedno pogovorijo z odraslimi.

5. Kraja osebnih podatkov

Otroci pogosto ne razumejo pomena varovanja osebnih podatkov in jih lahko nehote delijo z neznanci ali na javnih spletnih mestih. To lahko vodi do kraje identitete ali drugih oblik zlorab.

6. Nelegalna uporaba vsebin (piratstvo)

Prenos nelegalnih kopij računalniških programov, filmov, glasbe ali drugih multimedijskih vsebin je nezakonit in lahko privede do kazenskega pregona. Otroke poučite o spoštovanju avtorskih pravic in zakonitosti uporabe vsebin na spletu.

Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja

Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih (41 % v OŠ in 38 % v SŠ), prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave (35 % v OŠ in 39 % v SŠ), prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu (31 % v OŠ in 25 % v SŠ), ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja (26 % v OŠ in 24 % v SŠ) ter grožnje (25 % v OŠ in 20 % v SŠ).

Bistvena razlika med fanti in dekleti v doživljanju spletnega nasilja

Raziskava Safe.si za leto 2024 je pokazala, da so dekleta pogosteje izpostavljena različnim oblikam spletnega nasilja kot fantje. Poleg tega dekleta pogosto navajajo, da jih takšno vedenje močneje prizadene, medtem ko fantje pogosteje poročajo, da jih to ne gane ali celo zabava. Na primer, osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so v raziskavi povedale, da so občutile stres (42 %), jezo (37 %), skrb (35 %), brezbrižnost (28 %), strah in razburjenje (okoli 25 %). Približno 20 % deklet je zaradi nasilja imelo težave s spanjem ali se počutilo osramočeno in nemočno, pri 14 % pa so se pojavile tudi težave v šoli, kot so težave z učenjem ali strah pred obiskovanjem pouka. Skoraj 8 % deklet je zaradi nasilja občutilo tudi fizične in zdravstvene težave.

Fantje so ob spletnem nasilju veliko pogosteje navajali, da jim je bilo vseeno (50 %), ali da so situacijo dojemali kot zabavno (31 %). Manj kot četrtina fantov (25 %) je ob tem čutila jezo, 18 % jih je bilo pod stresom, približno 20 % pa jih je občutilo zaskrbljenost in razburjenje. Prestrašenost in težave s spanjem so poročali redkeje kot dekleta, kar kaže na bistvene razlike v čustvenem odzivanju na spletno nasilje med spoloma.

Nasveti za zagotavljanje varnosti otrok na internetu

1. Postavite jasna pravila uporabe interneta

Skupaj z otroki določite pravila uporabe interneta za vse družinske člane. Med ta pravila lahko spadajo časovne omejitve uporabe spleta, mobilnih in elektronskih naprav, družbenih omrežij ter računalniških igric. Pri tem bodite otroku zgled z lastnim vedenjem.

2. Izobraževanje o dobrih in slabih straneh interneta

Seznanite otroke z dobrimi in slabimi lastnostmi interneta. Spodbujajte jih, da ga uporabljajo za izobraževanje, zabavo, šolanje in sprostitev. Hkrati jih opozorite, da vse informacije, ki jih najdejo na spletu, niso zanesljive ali pravilne. Naučite jih kritičnega razmišljanja o vsebinah, ki jih najdejo.

3. Postavitev računalnika v skupni prostor

Računalnik postavite v dnevni prostor in nikakor ne v otroško sobo. Tako boste lažje nadzorovali, kaj otroci počnejo na spletu.

4. Redni pogovori z otroki

Z otroki se pogovarjajte o tem, kaj počnejo na spletu, katere spletne strani obiskujejo in na katerih družbenih omrežjih so prisotni njihovi sošolci. Spodbujajte jih, da svoje izkušnje z interneta delijo z vami. Uživajte na internetu skupaj z njimi. Obenem pa jih naučite, naj zaupajo svojim občutkom. Če jim je zaradi česarkoli na internetu nerodno, naj vam o tem povedo.

5. Pojasnilo o deljenju osebnih podatkov

Otrokom razložite, naj na spletu zaupajo svojim občutkom. Povejte jim, da osebnih podatkov, kot so naslov, telefonska številka, šola, ki jo obiskujejo, in podobno, ne smejo deliti z neznanci. Pomagajte jim izbrati primeren vzdevek oz. uporabniško ime, ki ne razkriva osebnih podatkov.

6. Uporaba zaščitnih ukrepov na računalniku

Na računalnik namestite protivirusne programe in požarni zid. Razložite otrokom pomen teh orodij in kako pomagajo zaščititi njihove podatke. Če tega ne zmorete sami, poiščite pomoč.

7. Spletni bonton

Otrokom pojasnite, da na internetu veljajo podobna pravila obnašanja kot v resničnem svetu. Spodbujajte jih k spoštovanju drugih uporabnikov in izogibanju širjenja nestrpnosti ali sovražnega govora. Učite jih, da je razlika med tem, kaj je prav in kaj ne, na internetu enaka kot v resničnem življenju. Spoznajo naj spletni bonton.

8. Preprečevanje srečanj z neznanci

Strogo prepovejte otrokom, da bi se kadarkoli sami sestajali s prijatelji z interneta. Pojasnite jim, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo. Srečanje dovolite na varnem in javnem kraju, pod pogojem, da ga nanj spremljate vi ali kakšna druga odrasla oseba, ki ji zaupate.

9. Kritičnost do informacij na spletu

Otroke učite, da ni vse, kar preberejo ali vidijo na internetu, res. Spodbujajte jih, naj vas vprašajo, če niso prepričani.

Kam po pomoč ob težavah na internetu

Če naletite na težavo na spletu, je pomembno vedeti, kam se lahko obrnete za pomoč:

1. Policija – V primeru resnejših kaznivih dejanj, kot so grožnje, zlorabe ali spletno nadlegovanje, se obrnite na najbližjo policijsko postajo ali pokličite na 113.
2. Spletno oko – Slovenska točka za prijavo nezakonitih spletnih vsebin, kot so otroška pornografija ali sovražni govor. Prijave lahko oddate anonimno na spletni strani www.spletno-oko.si.
3. TOM telefon za otroke in mladostnike – Če otrok potrebuje nasvet ali pomoč, lahko brezplačno pokliče na številko 116 111 ali piše prek spletnega obrazca na www.e-tom.si.
4. Šolski svetovalci in psihologi – Če otrok čuti stisko, naj se obrne na šolsko svetovalno službo, kjer lahko dobi podporo in nasvet.

Uporabne spletne strani so tudi Safe.si, spletna stran SI-CERT in pa spletna stran Policije. Na vseh treh lahko najdete nasvete o varni rabi interneta, zaščiti osebnih podatkov in ukrepih v primeru težav. Informacije, ki jih ponujajo, so ključne za ozaveščanje otrok in staršev ter za učinkovito reševanje morebitnih težav v digitalnem svetu.

Zaključek

Zagotavljanje varnosti otrok na spletu je skupna naloga staršev, učiteljev in celotne družbe. Z medsebojno podporo in izobraževanjem lahko ustvarimo varno digitalno okolje, kjer bodo otroci raziskovali in se učili brez strahu pred spletnimi nevarnostmi. Pomembno je, da ostanemo pozorni, odprti za pogovor in pripravljeni ukrepati za zaščito njihove digitalne prihodnosti.

Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević

O nas

Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.

VIRI:

Policija. (n. d.). Spletno nasilje in spolne zlorabe otrok – nasveti za starše. https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-na-internetu/spletno-nasilje-in-spolne-zlorabe-otrok-nasveti-za-starse

Šterk, T. , Jerman Kuželički A., in Alenka Žavbi, A. ]. Projekt SAFE-SI, Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2009. Kaj morate vedeti o internetu, pa si ne upate vprašati svojih otrok? Priročnik za starše. https://safe.si/sites/default/files/1249562823safe_brosura_elektronska_final_09_0.pdf

Safe.si. (n. d.). Raziskava SID 2024: Spletno vrstniško nasilje med najstniki. https://safe.si/raziskave-in-trendi/safesi-raziskava-sid-2024-spletno-vrstnisko-nasilje-med-najstniki

Spletna stran Tom – telefon za otroke in mladostnike. (n. d.). https://www.e-tom.si/

Spletna stran Spletno Oko. (n. d.). https://www.spletno-oko.si/

V današnjem digitalnem svetu so računalniki in telefoni postali nepogrešljivi del našega vsakdana. Uporabljamo jih za komunikacijo, delo, učenje in zabavo, vendar pa njihova prekomerna raba lahko prinese številne negativne posledice, ki vplivajo na naše fizično in psihično zdravje ter družbene interakcije. Zavedanje o pasteh, ki jih prinaša pretirana uporaba teh naprav, je ključno za zaščito našega zdravja in dobrega počutja.

Prekomerna uporaba tehnologije ima različne vplive na zdravje, predvsem na duševno počutje in kognitivne funkcije. Raziskave so pokazale, da lahko pretirano uporabo pametnih telefonov in družbenih omrežij spremljajo povečana anksioznost, depresija, občutek osamljenosti in motnje spanja. Nenehna prisotnost teh naprav spodbuja kompulzivno uporabo, povečuje stres in vodi do motenj pozornosti​. Otroci in mladostniki so posebej ranljivi, saj njihove možgane uporaba digitalnih medijev spodbuja k tvorbi neuravnoteženih vzorcev stimulacije, kar lahko zavira kreativnost in domišljijo. Tudi spanje je pogosto moteno zaradi izpostavljenosti modri svetlobi ekranov, kar zmanjšuje sproščanje melatonina in onemogoča optimalno shranjevanje informacij iz dneva​.

Družbena omrežja pogosto vodijo do primerjanja z drugimi, kar lahko oslabi samopodobo in vodi do občutkov nezadostnosti. Hkrati algoritmi teh platform podaljšujejo čas uporabe, kar povečuje zasvojenost in psihološko odvisnost.

Negativne vplive prevelike uporabe tehnologije načeloma lahko razdelimo na tri glavne vrste, in sicer:

1. Fizične posledice

Dolgotrajna uporaba računalnikov in telefonov lahko negativno vpliva na naše telo. Nekateri pogosti problemi vključujejo:

• Napetostne bolečine in poškodbe: Dolgotrajno sedenje pred računalnikom ali neustrezna drža lahko povzroči bolečine v vratu, ramenih in hrbtu. Ponavljajoči se gibi prstov pri tipkanju lahko privedejo do sindroma karpalnega kanala. Sedenje brez ustrezne podpore lahko povzroči “tehnološki vrat”, kar dolgoročno vpliva na hrbtenico.
• Težave z očmi: Sindrom računalniškega vida (ang. Computer vision syndrome – CVS) je pogost pri uporabnikih zaslonov. Ta stanje vključuje suhost oči, glavobole, zamegljen vid in rdečico. Pomanjkanje mežikanja med uporabo naprav lahko močno obremeni oči, medtem ko pomanjkanje časa na prostem povečuje tveganje za kratkovidnost pri otrocih. Priporoča se pravilo 20-20-20: vsakih 20 minut si vzemite 20 sekund, da pogledate nekaj oddaljenega 20 metrov stran.
• Slaba drža: Neustrezna drža pri uporabi telefonov in računalnikov vodi v trajne težave s hrbtenico, saj pogosto gledamo navzdol ali sedimo neudobno. To povečuje tveganje za kronične bolečine in poškodbe.

Poleg tega dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in debelost.

Ukrepi, s katerimi lahko omilimo posledice:

• Redno izvajajte raztezne vaje za vrat, ramena in hrbet.
• Vključite stoječe ali nastavljive mize, da zmanjšate dolgotrajno sedenje.
• Uporabljajte ergonomsko oblikovane stole, tipkovnice in zaslone.

2. Psihološki vplivi

Tehnologija, predvsem pametni telefoni in računalniki, lahko vpliva tudi na naše duševno zdravje. Eden od glavnih dejavnikov je zasvojenost, saj so aplikacije in igre zasnovane tako, da izkoriščajo naše naravne psihološke nagnjenosti. To ustvarja cikel nagrajevanja in zasvojenosti, ki lahko vodi v anksioznost, depresijo in osamljenost. Pogosto preverjanje obvestil ali interakcije na družbenih omrežjih povečuje občutke negotovosti in stresa.

Poleg tega nenehno izpostavljanje družbenim omrežjem pogosto vodi v primerjanje z drugimi, kar vpliva na našo samopodobo. Uporabniki, še posebej mladi, poročajo o občutkih tesnobe in depresije, saj so izpostavljeni nerealnim pričakovanjem, ki jih ustvarjajo popolne slike in objave na teh omrežjih.

Ena izmed pomembnih posledic prekomerne uporabe tehnologije je tudi vpliv na spanec. Modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni, moti naš naravni cikel spanja. To povzroča težave z zaspanostjo, zmanjšano kakovostjo spanja in povečuje utrujenost, kar lahko vodi do povečane razdražljivosti in zmanjšane koncentracije.

Preventivni ukrepi:

• Zmanjšajte uporabo zaslonov vsaj eno uro pred spanjem in aktivirajte filtre za modro svetlobo.
• Razvijte zavestne navade pri uporabi družbenih omrežij, kot je spremljanje časa uporabe ali sledenje profilom, ki spodbujajo pozitivno samopodobo.

3. Družbeni vplivi

Pretirana raba tehnologije vpliva tudi na naše medosebne odnose. Ena izmed posledic je zmanjšana kakovost osebnih pogovorov. Namesto globokih in pristnih pogovorov z družino in prijatelji se vse pogosteje zatekamo k kratkim sporočilom in ”emotikonom”, kar zmanjša možnost za izmenjavo čustev in misli v osebnem stiku.

Poleg tega lahko prekomerna uporaba naprav povzroči odtujevanje. Namesto da bi preživljali kakovosten čas z najbližjimi, mnogi raje posežejo po telefonih in drugih napravah. To lahko privede do občutkov osamljenosti in izolacije, še posebej pri starejših uporabnikih tehnologije.

Predlogi za izboljšanje:

• Vpeljite “čas brez tehnologije”, zlasti pri obrokih ali v družinskem krogu.
• Spodbujajte skupinske aktivnosti brez uporabe naprav, kot so igre, sprehodi ali šport.
• Uporabljajte tehnologijo z namenom poglabljanja odnosov, na primer z video klici z oddaljenimi sorodniki.

Kako se najbolje zaščititi pred posledicami?

Za zmanjšanje negativnih vplivov prekomerne uporabe tehnologije je priporočljivo:

1. Postaviti omejitve: Omejite čas, ki ga preživite za zaslonom, in vzpostavite uravnotežen urnik, ki vključuje tudi čas za druge aktivnosti.
2. Redni odmori: Med dolgotrajno uporabo računalnikov ali telefonov si vsakih 20 minut vzemite kratek odmor in poglejte stran od zaslona.
3. Pravilna ergonomija: Poskrbite za ustrezno držo pri sedenju in uporabo ergonomskih pohištvenih rešitev.
4. Digitalni detox: Občasno preživite dan brez elektronskih naprav in se osredotočite na aktivnosti brez zaslona, kot so sprehodi ali branje.
5. Bodite zgled: Posebej pomembno je, da starši otrokom pokažejo zdrave navade pri uporabi tehnologije, saj jih lahko zgled staršev bistveno vpliva.

Računalniki in telefoni so pomembna orodja, vendar je ključnega pomena, da jih uporabljamo odgovorno. Prekomerna raba teh naprav lahko privede do številnih fizičnih, psiholoških in družbenih težav, vendar s preprostimi ukrepi, kot so postavitev omejitev in redni odmori, lahko zmanjšamo tveganja. Zavedanje o pasteh tehnologije in sprejemanje ukrepov za njeno uravnoteženo uporabo sta ključna za naše zdravje in dobro počutje.

Avtorica prispevka: Lea Bogosavljević

O nas:

Zavod Rhea se posveča izboljšanju dostopa do storitev in povečanju ozaveščenosti o digitalni pismenosti, zlasti pri ranljivih skupinah. S spodbujanjem digitalne pismenosti ljudem omogočamo boljšo uporabo digitalnih orodij in izboljšamo kakovost življenja. Prav tako se trudimo povečati dostopnost odprtokodne in pregledne programske opreme za trenutne in potencialne uporabnike. Več o nas in naših programih lahko izveste na https://www.rhea.si/.

Viri:

Arshad, U., Farhat‐ul‐Ain, Gauntlett, J., Husain, N., Chaudhry, N., & Taylor, P. J. (2019). A Systematic Review of the Evidence Supporting Mobile‐ and Internet‐Based Psychological Interventions For Self‐Harm. Suicide and Life-Threatening Behavior. doi:10.1111/sltb.1258

Columbia University Department of Psychiatry. (n. d.). Smartphones, Social Media, and Their Impact on Mental Health. https://www.columbiapsychiatry.org/research/research-areas/child-and-adolescent-psychiatry/sultan-lab-mental-health-informatics/research-areas/smartphones-social-media-and-their-impact-mental-health

Hartl, K. (15. 2. 2021). Five Mental And Physical Symptoms Of Too Much Screen Time. https://www.drkarahartl.com/five-mental-and-physical-symptoms-of-too-much-screen-time/

Lopez-Fernandez, O., & Kuss, D. J. (2020). Preventing Harmful Internet Use-Related Addiction Problems in Europe: A Literature Review and Policy Options. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(11), 3797. https://doi.org/10.3390/ijerph17113797

Optika Poljšak. (15. 2. 2022). Poznate pravilo 20/20/20? https://optika-poljsak.si/poznate-pravilo-20-20-20/

Ruder Bradley, D. (19. 6. 2019). Screen Time and the Brain. Harvard Medical School. https://hms.harvard.edu/news/screen-time-brain